Da Korejci množično prihajajo na Bled, so gorenjski turistični delavci že vajeni. Pred nedavnim so bili udeleženi tudi v odmevni nezgodi pletnje, v kateri so na svoji koži občutili zimske temperature vode Blejskega jezera. Njihovih potovalnih in skromnih prehranjevalnih navad so vajeni tudi zaposleni v hotelih.

Bled obožujejo s televizijskih zaslonov

Gostje iz Južne Koreje so po podatkih Turizma Bled lani v tem kraju ustvarili nekaj več kot 30.500 nočitev, kar predstavlja 2,6 odstotka vseh nočitev in te goste uvršča po številu nočitev šele na 12. mesto. Tudi v slovenskem merilu so po podatkih Slovenske turistične organizacije po številu nočitev na desetem mestu in predstavljajo manj kot tri odstotke vseh nočitev. »Največ gostov iz Južne Koreje pride k nam spomladi in jeseni, torej zapolnijo kapacitete zunaj glavne turistične sezone, prenočujejo pa večinoma v hotelih,« opisuje Romana Purkart, predstavnica Bleda za odnose z javnostmi.

Rekordni obisk gostov iz te države beležijo na blejskem gradu. »V vsem letu je grad obiskalo več kot pol milijona ljudi, iz Južne Koreje jih je bilo več kot 146.000, kar predstavlja 27-odstotni delež,« pravi Purkartova. Za to je, dodaja, kriva tudi televizija. »Južni Korejci so lansko jesen v Sloveniji snemali televizijsko serijo Črni vitez, določene prizore so snemali tudi na blejskem gradu.«

Včasih v Sloveniji sploh ne prenočijo

Da je grad med temi gosti tako priljubljen, gredo zasluge tudi Zavodu za turizem Bled, ki grad upravlja. Med 17 jeziki, v katerih gostje lahko poslušajo avdiovizualno vodenje, je namreč tudi korejščina. Uspešno pa se spopadajo tudi z vse večjim obiskom – na dan na grad prispe tudi do 60 avtobusov.

»Vzpostavili so sistem usmerjanja prometa in režim parkiranja predvsem za avtobuse. Večjemu številu obiskovalcev so se prilagodili tudi s širitvijo in prenovo nekaterih poti in dodatnimi sanitarijami,« je povedala Purkartova. Ko gostje iz Južne Koreje pridejo na Bled, poleg gradu množično obiskujejo tudi Blejski otok. Sicer pa po podatkih z Bleda v Slovenijo pridejo po navadi s tujimi agencijami iz Češke, Hrvaške, Avstrije, Poljske. »Največkrat pristanejo v Varšavi, Pragi, na Dunaju, v Münchnu ali v Tirani, odvisno od paketa.« V Sloveniji najpogosteje prenočijo v Ljubljani, ob Postojnski jami ali na Bledu, se pa zgodi, pravijo slovenski turistični delavci, da v naši državi na svojem potovanju sploh nimajo prenočitve. »Na Bledu si želimo, da bi pri nas ostali dlje, vendar se zavedamo, da je to težko. Na potovanjih, ki trajajo 10, 14 ali 21 dni, želijo spoznati vso Evropo,« opisuje Purkartova.