Marijan Dović, literarni znanstvenik: Avreola kljub grešnosti
Marijan Dović z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se je v delu Prešeren po Prešernu posvetil posmrtnemu življenju našega najbolj kanoniziranega ustvarjalca in svojevrstnega slovenskega kulturnega svetnika. Na odkritje Prešernovega spomenika je navsezadnje leta 1905 prišlo 20.000 ljudi, na lansko odkritje spomenika Borisu Pahorju pa (le še) 200. »Evforični časi komemoracije pesnikov in umetnikov so mimo, toliko ljudi lahko danes zberemo le na stavki Sviza, na koncertu ali nogometni tekmi,« pove Dović. A spomni, da je bilo vseeno tudi pred sto leti težko zbrati toliko ljudi na enem mestu. »To je pred tem uspelo denimo taborskemu gibanju, ki je bilo v nekem trenutku prepovedano, ker je postalo politično nevarno. Množične kulte pesnikov lahko torej v kontekstu nacionalnih gibanj vidimo kot obvod, nekaj, kar oblast razume kot razmeroma benigno izražanje nacionalnih čustev.«
»Ko smo sistematično raziskovali, kaj se po smrti dogaja s slavnimi umetniki, zlasti literati, smo ugotovili, da nacionalna gibanja svoje izbrance v marsičem slavijo podobno kot verske svetnike,« ugotavlja literarni znanstvenik Marijan Dović. (Foto: Tomaž Skale)
Največji slovenski kulturni praznik je 8. februarja, na dan smrti in ne rojstva Franceta Prešerna. Zakaj?
Namesto da bi Vinka Bogataja skakalnica v Oberstdorfu ponesla sto metrov v daljavo, je 21. marca 1970 pri sto kilometrih na uro padel z odskočne mize...
Risoroman Dežela potomcev italijanskega avtorja stripov Gipija odpira prek žanra distopije vprašanja o človeški identiteti. Njegovi junaki ne iščejo...