Po dveh negativnih tednih na borzah se je razpoloženje na kapitalskih trgih izboljšalo. Gospodarske objave v preteklem tednu so potrdile, da se robustna rast globalnega gospodarstva nadaljuje. Nasprotno od preteklih dveh tednov dobre objave vlagateljev tokrat niso prestrašile, saj se je indeks strahu v ZDA (VIX) po skokoviti rasti močno znižal. K umiritvi vlagateljev je prispevala tudi ustalitev letne donosnosti desetletne ameriške državne obveznice pri 2,9 odstotka.
Moč potrošnika v Evropski uniji je potrdila januarska 7,1-odstotna letna rast prodaje osebnih vozil. Prodaja osebnih vozil je zrasla na vseh večjih trgih, z 20,3-odstotnim zvišanjem pa je izstopala Španija. Stopnja brezposelnosti se je v Franciji na začetku letošnjega leta znižala na najnižjo vrednost v zadnjih devetih letih. Francoski finančni minister si še naprej prizadeva za manj rigiden trg dela, kar bi omogočalo hitrejše zniževanje brezposelnosti tudi v prihodnosti. Na domačih tleh smo bili medtem priča 2,7-odstotni medletni rasti plač v enajstih mesecih lanskega leta. Ta rast je nižja kot v predkriznem obdobju in s tem, ko ne presega rasti produktivnosti, ne povzroča vidnejših težav za izvozno naravnano slovensko gospodarstvo. V prihodnjih tednih sicer lahko na evropskih delniških trgih pričakujemo nekaj več nervoze, saj bodo vlagatelji pozornost namenili vprašanjema, kdo bo nadomestil Maria Draghija na čelu Evropske centralne banke in kakšno politiko centralne banke lahko pričakujemo v prihodnje.
Z 0,5-odstotno letno gospodarsko rastjo v zadnjem lanskem četrtletju je bilo na Japonskem že osmo zaporedno četrtletje gospodarske rasti, kar je najdaljše obdobje rasti v zadnjih 28 letih. Spodbuden je podatek, da k rasti prispeva tudi domača potrošnja. V Aziji so odmevala tudi opozorila kitajske vlade, da se bodo na morebitne ameriške omejitve glede uvoza aluminija odzvali s protiukrepi, kar na trg vnaša strah pred morebitnimi carinskimi vojnami, ki bi ohromile globalno trgovino in gospodarstvo. V ameriški centralni banki se je pretekli teden nadaljevala debata o hitrosti dvigovanja ključne obrestne mere. Z dvigovanjem letne stopnje inflacije k 2 odstotkoma postaja ključno vprašanje med centralnimi bankirji, ali naj Fed po tem, ko je bila stopnja inflacije toliko let pod želeno ravnjo, začasno dovoli povišano inflacijo ali naj z dvigi ključne obrestne mere vendarle zajezi pregrevanje gospodarstva, s čimer se izpostavi tveganju, da pretirano ohromi gospodarsko rast. V debati je odmevala izjava novega predsednika Feda, ki je poudaril, da povečana nihajnost na delniških trgih ne bo vplivala na načrt dvigovanja obrestnih mer. Kljub pričakovanjem o dviganju obrestnih mer v ZDA se je dolar še naprej slabil v primerjavi s košarico drugih valut, kar je znova pozitivno vplivalo na rast delniških trgov v razvoju.
Medtem v ZDA nova davčna zakonodaja že vodi v spremenjeno obnašanje podjetij. Cisco bo zaradi začasno znižane obdavčitve prilivov zadržanih dobičkov iz tujine v prihodnjih dveh letih v ZDA prenesel 67 milijard dolarjev, kar bo prek višjih dividend in povečanja odkupov lastnih delnic razdelil med lastnike.
