Po zadnjih podatkih republiškega statističnega urada v slovenskem glavnem mestu živi okoli 289.000 prebivalcev. Sodeč po podatkih iz centralnega registra psov, po katerih je v prestolnici registriranih okoli 29.000 psov, ima torej »človeku najboljšega prijatelja« skoraj vsak deseti Ljubljančan. Število psov v mestu je ob tem verjetno še višje, saj najbrž niso vsi registrirani.
Za pse so mestne oblasti v preteklih letih uredile štiri ograjene in s klopmi opremljene pasje parke, kjer se lahko psi prosto gibljejo, postavile so dve pasji stranišči na prostem, po mestu pa so nameščeni tudi posebni stebrički, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke. A mnogi lastniki kljub temu »pozabijo« pospraviti iztrebke, ki ostanejo za njihovimi ljubljenčki, kar je v teh dneh, ko rjavi kupčki ostanejo na beli snežni podlagi, še toliko bolj opazno.
Lani brez denarnih kazni
Na občinskem inšpektoratu, ki ga vodi Andrej Orač, na podlagi števila prijav, ki jih dobijo, in akcij na terenu ocenjujejo, da je ozaveščenost lastnikov psov glede pobiranja pasjih iztrebkov »primerna«. Lani kršitev občinski inšpektorji niso zaznali, pravijo na inšpektoratu, so pa lastnike psov ozaveščali o pravilih in dolžnostih, ki zanje veljajo.
Na občini so bili v preteklosti precej manj zadovoljni z doslednostjo pobiranja rjavih kupčkov, zaradi česar so precej zaostrili občinske predpise, ki lastnikom nalagajo pobiranje pasjih iztrebkov. Kdor tega ne počne in ga pri tem zasačijo, ga lahko doleti tudi denarna kazen. Če so leta 2009 mestni inšpektorji nevestne lastnike psov zgolj opozarjali, so leto kasneje že začeli pisati kazni. Vendar so leta 2010 izdali le štiri globe po 40 evrov. Pred tremi leti so nato mestni svetniki kazen za tiste, ki ne počistijo iztrebkov za svojimi živalmi, dvignili na 100 evrov. Občinski odlok o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin se sicer ne nanaša le na skrbnike psov, temveč tudi konjev in drugih živali.
Lani niso oglobili nikogar, vendar na občini zagotavljajo, da so inšpektorji na terenu pozorni. »Organizirani so skupni nadzori z mestnim redarstvom in policijo, v preteklosti pa tudi z veterinarsko inšpekcijo. Pomembno je tudi preventivno opozarjanje mimoidočih lastnikov psov – v ta namen smo v sklopu kampanje Človek, čuvaj svoje mesto delili vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov,« so poudarili na inšpektoratu in ob tem dodali, da akcije potekajo vse leto, približno štirikrat mesečno.
Koši opremljeni z vrečkami za iztrebke
Zadnjo akcijo so na občini izvedli 25. januarja. »Na podlagi nadzorov smo določili seznam lokacij, ki jih ob pregledih – nenapovedano za predmetno sosesko – tudi bolj temeljito nadzorujemo,« so še pojasnili na inšpektoratu, kjer največ prijav zaradi nepobranih iztrebkov dobijo za lokacije v bližini vrtcev, otroških igrišč in parkov.
V bližini otroških igrišč in parkovnih površin so tudi štirje posebni pasji parki. Ti so urejeni ob Vilharjevi cesti (930 kvadratnih metrov), v Štepanjskem naselju ob Pesarski (960 kvadratnih metrov), v Kosezah (1420 kvadratnih metrov) in v Šmartinskem parku (1500 kvadratnih metrov), po mestu pa je razporejenih tudi 234 posebnih košev za pasje iztrebke. Dodatnih košev občina ne bo več postavljala, pač pa na obstoječih koših za odpadke, imenovanih koško, namešča posebne tulce za pasje vrečke.
Lastniki psov lahko pasje iztrebke, pobrane z vrečko, potem odvržejo v koš za mešane komunalne odpadke. »Vse te koše praznimo dnevno po celotnem območju Mestne občine Ljubljana in takrat tudi nadomeščamo manjkajoče vrečke,« da je možnosti za skrb za okolje in pobiranje pasjih iztrebkov dovolj, zagotavljajo na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
