Na evropskih volitvah pred štirimi leti so glavne evropske politične skupine prvič nastopile s svojimi vodilnimi kandidati (spitzenkandidati), ki so se za podporo volilcev potegovali v volilnih soočenjih. Vsak od njih bi v primeru zmage njegove politične opcije postal novi predsednik evropske komisije. Ta sistem izvolitve predsednika evropske komisije si je leta 2014 izboril evropski parlament. Čeprav zanj ni podlage v evropskih pogodbah, je evropski parlament zagovarjal stališče, da bi določitev kandidatov za predsednika evropske komisije že pred evropskimi volitvami vnesla več transparentnosti v izvolitev evropske komisije in njenega predsednika, hkrati pa bi pomenila tudi več demokracije v Evropi. V postopku izvolitve predsednika komisije se je namreč med državami vedno sklepalo več zakulisnih političnih kupčij za druge položaje.
Parlament napovedal kljubovanje svetu
Aktualni predsednik komisije Jean-Claude Juncker je bil kot spitzenkandidat na volitvah zmagovalne Evropske ljudske stranke prvi, ki je na tak način zasedel položaj. A tudi takrat ni bilo skorajda do zadnjega jasno, ali se bodo evropski voditelji držali neobvezujoče zahteve evropskega parlamenta, da s tem sistemom ustoliči novega predsednika komisije. Navsezadnje imajo zadnjo besedo pri imenovanju predsednika evropske komisije prav države članice in te se ji niso hotele odreči. Kot morebitnega kandidata za predsednika evropske komisije so takrat države članice največkrat omenjale nekdanjega finskega premierja Jyrkija Katainena, ki je v Junckerjevi komisiji slednjič pristal na mestu podpredsednika komisije. Države članice so nato zaradi želje po zmanjšanju »demokratičnega deficita« le sprejele sistem vodilnih kandidatov in na čelo komisije izvolile Junckerja.
Nekdanji luksemburški premier, ki ne bo kandidiral za drugi mandat, zdaj podpira idejo, da se ta sistem izvolitve predsednika evropske komisije ohrani. To želi tudi evropski parlament, ki je pred dnevi sprejel posebno resolucijo, v kateri je napovedal zavrnitev vsakršnega novega predsednika evropske komisije, ki na tem mestu ne bi pristal kot spitzenkandidat ene od evropskih političnih skupin. Evropski parlament je s tem napovedal kljubovanje evropskemu svetu, da zavrti čas načina volitev predsednika evropske komisije v preteklost. Čeprav bo novega predsednika evropske komisije potrjeval nov sklic parlamenta po naslednjih evropskih parlamentarnih volitvah, pa bo odločitev sedanjih poslancev politično zavezujoča tudi za njihove naslednike na poslanskih sedežih. O sistemu vodilnih kandidatov bodo na februarskem neformalnem vrhu govorili tudi voditelji EU, kjer pa ponovno obstajajo različna mnenja o izbiri novega predsednika evropske komisije čez slabo leto in pol. Obeta se ponovno merjenje moči med parlamentom in evropskim svetom.
Bodo države pristale na ohranitev?
Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi bil eden izmed močnejših nasprotnikov vodilnih kandidatov. Domnevno zato, ker njegovo gibanje En Marche, ki je nova politična sila, ne pripada nobeni evropski politični skupini in tako ne bi bilo sposobno vplivati na izbiro prihodnjega predsednika evropske komisije. Ohranitvi obstoječega sistema izvolitve predsednika evropske komisije nasprotujejo še v višegrajski četverici in na Nizozemskem.
Bolj naklonjeni so ohranitvi sistema v nemški koaliciji, čeprav je bila kanclerka Angela Merkel še pred štirimi leti precej nenaklonjena Junckerjevi izvolitvi. A tokrat so se razmerja moči v novi veliki koaliciji nekoliko nagnila v prid socialdemokratom, kjer so večji zagovorniki sistema vodilnih kandidatov. Navsezadnje je bil Martin Schulz kot vodja socialistov in demokratov (S&D) v evropskem parlamentu tudi na zadnjih evropskih volitvah Junckerjev protikandidat za mesto predsednika komisije. Zagovornik tega sistema ostaja še danes.
