Delavec za boljši svet je naslov razstave industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika, ki bo do 25. marca odprta v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki. Otvoritveni dogodek je bil še posebej svečan, saj je avtor prejel Groharjevo nagrado. Oblikovalskih nagrad je v Sloveniji malo, zato je vsako priznanje še toliko pomembnejše in vrednejše. Boštjan Soklič, kustos razstave, je ob podelitvi med drugim zapisal: »Ker se zaveda, da je dizajn vedno kritičen do obstoječega stanja v vseh segmentih privatnega in javnega sektorja, ga v smislu kvalitete bivanja skuša izboljšati in dvigniti na višjo raven tako na področju vsakodnevnega življenja kot na industrijskih nivojih, očesu slehernika običajno skritih.«
Marjan Žitnik je oblikovalec, ki je s številnimi rešitvami izdelkov nedvomno zaznamoval naš vsakdan. Končal je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in nato od leta 1976 delal v podjetjih Iskra Commerce in Iskra Zmaj. Leta 1990 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pod mentorstvom Saše J. Mächtiga in Staneta Bernika ter postal samostojni oblikovalec.
Žitnikov pečat preprostosti in inovativnosti
Raziskovalni duh, pozornost do vsakodnevnih opravil, želja po izboljšanju bivanja človeka in poznavanje stroke so botrovali vrhunskim izdelkom, ki so tiho vstopali v naša življenja in trajno zaznamovali področje industrijskega oblikovanja pri nas. Zasnoval je več kot dvesto izdelkov, med katerimi so embalaža, inovativna igrala, pohištvo, sesalniki, merilne naprave, medicinska oprema, svetilke, noži… Vsi ti izdelki nosijo Žitnikov pečat – umirjeno in funkcionalno, nepretenciozno in dovršeno, minimalistično in učinkovito. Sam pravi, da je predan delu in ima realen odnos do izzivov: »Svoje oblikovanje vedno prilagodim naročniku, pomembno je, da naredim preprost izdelek brez kakšnih okraskov.«
Zveni preprosto, kot preprosto delujejo njegovi izdelki. A prav to je najtežje doseči – da izdelek deluje enostavno, uporabniku prijazno, zapomnljivo, prijetno, brezčasno in da (v trenutku ali postopoma) predmet posvojimo. Kot da bi Žitniku z lahkoto uspevalo izpolnjevati načela Bauhausa, znamenite šole oblikovanja, ki je delovala v Weimarju v Nemčiji od leta 1919 do 1939 in je temeljito spremenila pogled na svet ter odnos do oblikovanja in arhitekture. Slovito načelo, ki ga je zagovarjal Ludwig Mies van der Rohe, arhitekt, pedagog in 3 leta direktor Bauhausa, »manj je več«, je Žitnikov kredo.
V Sloveniji danes lahko industrijske oblikovalce štejemo tako rekoč med ogrožene vrste. Zaradi novih pravil na trgu in neprilagajanja podjetij, ustanov in vlad tem spremembam je veliko dobrih tovarn, uspešne industrije in specifičnega znanja propadlo. Industrijski oblikovalec, ki oblikuje za (velike) serije, se je spremenil v produktnega oblikovalca, ki razvija predmete v omejenih količinah ali celo le posamezne kose. Prepogosto postane unikatni oblikovalec – izdela po en kos izdelka, prototip. V takšnih situaciji oblikovalec težko vstopa v življenja ljudi, kar pomeni tudi manj (slovenskih) izboljšav in napredka za družbo.
Od baterijske svetilke do stola
Seznam predmetov Marjana Žitnika, ki so vključeni v stalno zbirko industrijskega oblikovanja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, je dolg – tu so med drugim udobni telefon, večnamenski terminal, plastenka Tiha, garnitura stolov Red, ročna svetilka, aparat za espreso… Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med katerimi niso le nagrade za oblikovanje, ampak tudi za inovacije. Leta 2014 je za ročno baterijsko svetilko Z14, ki jo je leta 1979 oblikoval za Iskro, prejel nagrado Meseca oblikovanja brezčasno slovensko oblikovanje. Mesec oblikovanja nagrade za oblikovanje podeljuje že od leta 2003, z njimi pa kritično vrednoti relevantne stroke, problematizira učinkovitost slovenskega oblikovanja ter opozarja na oblikovalski in ustvarjalni potencial. Ta nagrada ga je postavila ob bok oblikovalskim ikonam, kot so Niko Kralj, Oskar Kogoj, Davorin Savnik, Branko Uršič, Marjan Gnamuš, Miša Jelnikar, Saša Mächtig, Biba Bertok, Sergej Pavlin, Marko Turk, zakonca Vehovar, Albert Kastelec, Janez Smerdelj, Igor Rosa, Ferdo Pak, Ljuban Klojčnik in Studio Miklavc.
Baterijsko svetilko Z14 je imel marsikdo v roki in uporabi. Dve navidezno enaki polovici plastičnega ohišja sta zamenjali zapleteno bakelitno predhodnico. Žitnik je uspel z najpreprostejšo, estetsko izčiščeno rešitvijo poudariti zgolj uporabnost. Prodanih je bilo kar dva milijona primerkov.
Preoblikovanje izdelka za sodobne okoliščine (in nove predpise) je strokovno zelo zahteven proces, ki ga lahko primerjamo s prenovo stavb. Preoblikovanje (prenova, posodabljanje) lahko prispeva kamenček h kulturi naroda. Ob nagradi Društva oblikovalcev Slovenije (DOS) oblikovalski dosežek, ki jo je avtor prejel leta 2017, so v zapisali: »Serija stolov Marjana Žitnika se ponaša s poenostavljeno eleganco, združuje vrhunsko zastavljeno obliko Nika Kralja ter jo ob tem oplemeniti z novo nožno konstrukcijo, ki omogoča nakladanje brez dotikanja lesenih delov in zagotavlja izboljšano stabilnost. Na ta način ustreza sodobnim formalnim zahtevam trga ter je zato sprejemljiva in dobrodošla.«
Razstava predstavlja pregled vrhunskih izdelkov mojstra, ki ga odlikujejo številne veščine, poznavanje materialov, proizvodnih tehnologij in – kar bi moralo biti najpomembnejše za vsakega oblikovalca – vsakdanjih potreb večine ljudi.
