Ne znam si razložiti, kaj temu človeku onemogoča, da bi dojel, kdaj gre za spoštovanje evropskega pravnega reda, kdaj pa za bahato in sprenevedajoče politikantstvo. Tudi članstvo v prevladujoči ljudski stranki evropskega parlamenta mu ne daje pravice, da odkrito oglaša kršenje evropskega pravnega reda, pa naj se še tako »vsakič znova zaljubi v premierja sosedne države« in ga naklonjeno treplja po zadnjici. Ne spomnim se, da bi si to kdaj privoščil z Angelo Merkel, te prisrčnosti si očitno v posebnem duhovnem stanju privošči le z manj enakopravnimi članicami EU.

Skratka, ta človek je postal posmeh zdravemu razumu, o čemer moramo odkrito spregovoriti, ne pa se medlo sprenevedati. Z ne povsem prisebnimi izjavami očitno že načrtno usmerja tudi nevaren razvoj odnosov na Balkanu, saj le v roke ene, dokazano sprenevedave članice polaga presojo o tem, kdaj bodo rešena (izsiljena) njena mejna vprašanja s sosednjimi državami, ki še niso članice EU. Na tak način je njihovo vključevanje v EU obsojeno na nikoli dokončano zgodbo. O tem že priča naš primer.

Sem za mirno razreševanje sporov, nočem vraga, ampak soseda za mejaka, a kar je preveč, je preveč. In to je treba odločno povedati tudi evropski družini narodov. Nočemo ničesar, čemur bi se ti pomilovalno nasmihali, hočemo le spoštovanje pravnega reda, pa naj se zdi njim to še tako balkansko in malenkostno. Po mojem globokem prepričanju gre pri tem za pomembnejše reči, kot jih je sposoben dojeti že rahlo izgubljeni in preutrujeni predsednik evropske komisije.

Josip Meden, Ljubljana