»Namesto da bi vprašanje rešili, preden sta Slovenija in Hrvaška vstopili v Evropsko unijo, se je to raje predalo mednarodnemu arbitražnemu sodišču. Sodišče je odločilo, ampak strani se ne moreta uskladiti, kako s to arbitražno razsodbo ravnati,« je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker okrcal državi in dodal, da tega nikakor ne želi doživeti še enkrat.
Države zahodnega Balkana morajo nujno urediti vse mejne spore, preden postanejo članice EU, četudi se v tem trenutku še ne morejo pridružiti EU. »Če bi se države zahodnega Balkana oropalo evropske perspektive, bi lahko zelo hitro, skoraj čez noč, spet bili priča konfliktom,« meni Juncker, ki namerava konec februarja in marca obiskati to »zelo zapleteno in občutljivo regijo, za katero je odgovorna Evropa«. Skupaj s širjenjem evropske perspektive mora EU na zahodni Balkan izvažati tudi stabilnost, namesto da se »nestabilnost z zahodnega Balkana uvaža v Evropsko unijo,« je še rekel. Hkrati je evropska komisija prav te dni objavila tudi zapisnik svoje seje s konca lanskega leta, na kateri je prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans poročal o svoji propadli posredniški misiji med Slovenijo in Hrvaško. Vsebina razprave sicer ni povzeta, povzeta je zgolj ocena, da bi morali strani implementirati razsodbo do konca lanskega leta.
Hrvaška zunanja ministrica Marija Burić - Pejčinović, ki se je udeležila varnostne konference, je na Junckerjeve navedbe odgovorila, da je spore o meji med državami jugovzhodne Evrope, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti dvostransko, bolje prepustiti mednarodnim sodiščem kot pa arbitraži. »Hrvaška želi nerešene mejne spore rešiti neodvisno od procesa pristopanja držav v EU. Če se ta proces vodi v dobri veri, potem je to mogoče doseči prek dvostranskega pogovora. Kjer to ni mogoče, bi bilo po naših izkušnjah bolje iti na stalna sodišča, mednarodno sodišče v Haagu ali mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu,« je rekla Burić-Pejčinovićeva. »Stalna sodišča imajo več izkušenj in lahko smo gotovi, da bosta obe strani lahko sprejeli take odločitve,« je pripomnila.
Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt (na tem mestu je bil tudi v času, ko sta Slovenija in Hrvaška podpisali arbitražno sporazum) je medtem za RTV Slovenija dejal, je obveza Slovenije in Hrvaške do EU, da spoštujeta arbitražno razsodbo. »Mislim, da je edini logičen način za rešitev sprejetje arbitraže,« je rekel.
Na letošnji varnostni konferenci v Münchnu, ki se je je udeležilo okoli 500 politikov in strokovnjakov ter razpravljalo o konfliktih in krizah v svetu, po oceni nemškega portala Deutsche Welle evropski voditelji niso pokazali enotnosti glede tega, kakšno skupno varnostno politiko potrebuje EU. »Na varnostni konferenci so ministri in visoki predstavniki evropskih držav predstavili svoje predloge in vizije, kako zavarovati Unijo v vedno manj varnem svetu. A kako je mogoče doseči enotnost, če države tako različno pojmujejo varnostna tveganja in dajejo v ospredje svoje lastne nacionalne interese,« je zapisal novinar Deutsche Welle Lewis Sanders.
