Potem ko se je mestna občina odločila, da bo do konca prenove zaprla vrata Celice, je župan Zoran Janković dejal, da se bodo z ljudmi, ki so bili doslej zaposleni v hostlu, pogovorili. Povabili so jih, naj se prijavijo na razpis za delovna mesta. Ker še ni znano, kdaj bodo začeli s prenovo in kakšen bo program Celice, tudi ni znano, kdaj se bodo lahko prijavili na razpis. Čas medtem teče, zato ti delavci brez prihodkov ne morejo čakati, kakšna bo usoda stavbe na Metelkovi ulici 8. Tako se je moral vsak znajti sam. V Celici je delalo 15 ljudi, večina je bila v rednem delovnem razmerju, nekateri so delali preko študentske napotnice.
Tanja Lipovec, ki še naprej dela v marketingu Juvanovega podjetja Tjs, je dejala, da je vodstvo zavoda Ljubljanski grad do osebja v Celici pokazalo naklonjenost, a da je nastala težava, ker jim v »tem trenutku nihče ni bil pripravljen zagotoviti zaposlitve«. Dodala je, da so jih povabili k prijavi na javni na razpis po prenovi.
Stiska ob izgubi dela
Zaradi gospodarske rasti in razvoja turizma v Ljubljani usposobljeno gostinsko osebje praviloma v doglednem času najde delo, a so imeli nekdanji delavci v Celici kljub temu nekaj nevšečnosti. Ubrali so različne poti. Eden nekdanjih delavcev v kuhinji, s katerimi smo se pogovarjali, se je bil primoran prijaviti na zavod za zaposlovanje, ravno v teh dneh pa je našel novo službo. Delati bo začel s prvim marcem. Tako kot drugi nekdanji delavci v Celici, s katerimi smo govorili, je poudaril, da mu je žal predvsem zato, ker ni več del kolektiva, v katerem se je odlično počutil. »Srečo smo imeli, ker v turizmu in gostinstvu iščejo delavce. A vseeno nastane stiska, ko kar naenkrat izveš, da ne boš več imel službe. Delali smo res dobro. Bili smo izjemen kolektiv, v katerem smo se vsi odlično počutili,« je povedal.
Njegov kolega, ki je delal v strežbi in je poznavalec razmer na Metelkovi, je izgubo dela lažje prenesel, ker je bila to ena izmed njegovih dveh služb, čeprav se nekaj sto evrov, ki jih je dobil v Celici, pozna. »Žalostno je, ko greš mimo Celice in vidiš, da je vse zaprto, luči pa ugasnjene,« je dejal in dodal, da so s sodelavci v nenavadnih okoliščinah izvedeli, da bodo ostali brez dela. »Ko smo šli sredi decembra na sindikalni izlet, še ničesar nismo vedeli,« je dejal in nadaljeval, da so šele 15. januarja, ko je Celica zaprla vrata, izvedeli, da je dokončno konec. Vse do takrat so upali, da se to ne bo zgodilo.
Kaj neki se bo zgodilo s hostlom Celica?
Da bi nekoč ista ekipa spet delala v Celici, se mu zdi malo verjetno. Ne, ker ne bi želeli delati skupaj, ampak ker so se ljudje znašli na različne načine in ne morejo čakati na novice v zvezi s hostlom, katerega obstoj visi na nitki. Pa tudi zaradi finančnih razmer. »Kuhar na primer pri zasebniku lahko zasluži več kot v javnem sektorju, kjer je plača odvisna od tega, v katerem plačilnem razredu si,« je na koncu še dodal.
