Skoraj sedem let po začetku državljanske vojne v Siriji je tamkajšnji konflikt postal največja grožnja svetovnemu in regionalnemu miru. Njene sosede niso več soočene zgolj z največjim begunskim valom, temveč tudi z grožnjo, da bo konflikt v času povsem porušene varnostne arhitekture po hladni vojni posrkal precejšen del geopolitično spremenjenega Bližnjega vzhoda v odkrit oboroženi spopad. Ta je doslej potekal zgolj posredno – prek oboroževanja in financiranja uporniških skupin ter ponujanja odkrite vojaške pomoči sirskemu režimu. Toda po padcu Islamske države, h kateremu so – tako kot pri njenem nastanku z razgradnjo Sirije – prispevale vse vpletene regionalne in globalne sile, so se ti akterji zdaj v odsotnosti strategije, kako končati vojno, znašli pred neposrednim soočenjem tudi zato, ker se ločitvene črte na bojišču, na katerem je vse več tujih vojakov, hitro spreminjajo.
Nevarnost nesporazumov, napačnih kalkulacij in nehotenega stopnjevanja je večja kot v zadnjih tridesetih letih. Tako je včeraj o nevarnostih vojaškega spopada med v...
Prve zimske olimpijske igre v Južni Koreji nihajo med dvema ekstremoma. Na eni strani je brezhibna organizacija glede logistike in splošnega počutja...