Galerija Božidarja Jakca, ki skrbi za nekdanji samostan v Kostanjevici, Posavski muzej Brežice kot upravljalec brežiškega gradu, Kozjanski park, ki upravlja z gradom Podsreda, Kulturni dom Krško, ki skrbi za grad Rajhenburg, sevniški zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, ki skrbi za sevniški grad, ter Terme Čatež, ki bdijo nad gradom Mokrice, po štirih letih povezovanja vse bolj utrjujejo medsebojne povezave. Hkrati skozi kulturno dediščino obiskovalce seznanjajo tudi z drugo ponudbo v lokalnem okolju. Zato je, kot pravi Goran Milovanović, direktor kostanjeviške galerije, projekt Gradovi Posavja na ravni slovenskega prostora prav gotovo treba pozdraviti.
»Gre za združevanje precej različnih kulturnih institucij, nekateri smo si bolj, drugi malo manj blizu. A pomembno je, da so to profesionalne institucije, ki so sestavni del kulturnega turizma, katerega razvoj si je za prihodnja leta zastavila tudi Slovenska turistična organizacija,« meni Milovanović.
Združenje kot spodbuda za razvoj vsebin
Po besedah Mojce Pernovšek, direktorice zavoda, ki upravlja z gradom v Sevnici, dvig števila obiskovalcev pripisujejo prav povezovanju. Darja Planinc, direktorica Kulturnega doma Krško, ki upravlja z gradom Rajhenburg, nekdanjim domovanjem menihov trapistov, pa prednost vidi v tem, da s povezovanjem opozarjajo na destinacijo tudi širše, na nacionalni ravni. Lani se je združenje potegovalo tudi za evropsko destinacijo odličnosti, a jih je sito »zadržalo«, po besedah Planinškove zgolj zato, ker do roka prijave še niso imeli izoblikovanega paketa gradov kot tržnega produkta. Zdaj so ga s pomočjo Term Čatež že pripravili. Da ima združenje pravi potencial za tako imenovani petzvezdični turizem, je prepričana tudi Alenka Mokrovič Pogačar iz Term Čatež, ki se z združenjem povezujejo preko gradu Mokrice, s svojo prepoznavnostjo pa skušajo paket in prepoznavnost gradov ponesti tudi širše v svet.
Ministrstvo se (še) ni odzvalo
Kot pravi Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice, je bilo lansko leto precej intenzivno tudi zaradi nekaterih zelo odmevnih aktivnosti, denimo prve konference o gradovih z mednarodno udeležbo in poti po gradovih v čast svetovnega dneva turizma. Sodelujejo tudi s Hrvaško in z avstrijsko Štajersko, kjer se učijo iz njihovih izkušenj pri oblikovanju Ceste gradov. Združenje deluje večinoma z lastnimi sredstvi, saj po besedah Černelič Krošljeve niti ni na voljo primernih razpisov. Ob tem poudarja, da so vedno odprti za širitev. »Projekt nima občinskih meja in to nas veseli,« pravi.
K sodelovanju je združenje skušalo privabiti tudi ministrstvo za kulturo, ki ima v lasti gradove Pišece, Bizeljsko in Šrajbarski turn, a doslej ni bilo pripravljeno vstopiti v združenje, saj so ti gradovi (še) brez vsebine. Medtem ko Šrajbarski turn še čaka na lepše čase, so na primer Pišece že obnovljene, a ministrstvu tudi z lanskim pozivom ni uspelo pridobiti najemnika. Glede gradu Pišece sta Kozjanski park in brežiški muzej že razmišljala o možnih idejah oživitve, a kot pravi Černelič-Krošljeva, je to brez denarja nemogoče.
