Na letošnji razstavi Društva oblikovalcev Slovenije (DOS) je prednost pred klasičnim prikazom realnih produktov dobila konceptualna postavitev, ki predstavlja stanje in vrste razmerij med oblikovalci in odločevalci. Prikazuje razcep »med vizijo in realnostjo«, kar je tudi podnaslov razstave, ki so jo odprli v četrtek in bo na ogled en mesec.
Na najnižji možni ravni
Minister za kulturo Anton Peršak je na odprtju povedal, da je oblikovanje, ki je tesno povezano z gospodarstvom, s tranzicijo po osamosvojitvi padlo na najnižjo možno raven. Postavitev razstave to dejstvo odraža z horizontalno dvodimenzionalno ploskvijo, ki se izteka v prostorsko tridimenzionalno poudarjeno očišče. »Lahko nas pohodite, ampak nemogoče nas je prezreti. Eden za vse in vsi skupaj,« je v spremljajočem katalogu med drugim zapisala Danijela Grgić v imenu 45 avtorjev. Sporočilo razstave je večplastno in se močno navezuje tudi na vsebino govora Vinka Möderndorferja ob letošnji Prešernovi proslavi. Razstava je kritična do stanja v sodobni slovenski družbi in opozarja na ignoranco vladajočih struktur.
Težko situacijo v oblikovalskem miljeju so v DOS namensko razbremenili s humorno filmsko prezentacijo, ki si jo lahko ogledamo v rdeči mnenjski kocki (»mind box«). Ali je to zadnji nasmeh pred koncem? Kratek film z naslovom Vizija & Realnost avtorja Francija Keka predstavlja mnenja o oblikovanju, ki so jih izrazili na eni strani znani slovenski obrazi in na drugi značilni predstavnik ljudstva. Razstava želi spodbuditi razpravo o položaju oblikovanja v Sloveniji, o razmerjih v družbi, o vizijah in realnosti ter skuša opozoriti, da ima oblikovanje vseskozi izjemno pomembno vlogo v družbi.
Kritični premisleki
Čeprav so se gospodarske razmere spremenile in se industrija umika neproizvodnim, storitvenim dejavnostim ter s tem posledično oblikovalcem obrača hrbet, je oblikovanje še vedno nadvse prisotno povsod, ves čas, vse okrog nas. Društvo oblikovalcev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1951 in je edino stanovsko združenje v Sloveniji, se danes bori za obstoj. DOS tokrat še posebej odpira premisleke o vlogi in pomenu oblikovanja v našem prostoru z namenom spodbujanja kritične refleksije njegovega vrednotenja in umeščanja v sodobno družbo.
Bienalna razstava predstavlja izbor oblikovalskih del, ki so nastala v zadnjih dveh letih na področju oblikovanja vidnih sporočil, produktnega in unikatnega oblikovanja. Opaziti je prevladujoče unikatno oblikovanje, ki ga v tehnološkem smislu oblikovalci še lahko (sami) realizirajo.
Živahnost in empatija
Letošnji koncept razstave lahko razumemo kot manifest oblikovanja, zasnovale so ga dr. Petra Bole (vodja projekta), Danijela Grgić in Mateja Panter. Postavitev skuša parafrazirati odnos med oblikovalci in odločevalci in ob tem ponovno ugotavlja, da bi moralo biti oblikovanje v prvi vrsti odgovornost vlad in ustanov. Povedne so parole, kratki utrinki razmišljanja razstavljalcev, ki so predstavljene oziroma natiskane so na preprogi, po kateri se lahko hodi…
V katalogu-časopisu zasledimo tudi tale delček razmišljanja profesoric na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL dr. Petre Černe Oven in dr. Barbare Predan: »Če je bistvo oblikovanja raziskovanje povezav, skupaj z zmožnostjo, da smo kot oblikovalci sposobni na svet pogledati skozi očala drugih, je to lahko eno od najbolj empatičnih področij človekovega ustvarjanja. Živost oblikovanja v tem primeru torej merimo z relevantnostjo vpliva oblikovanja na življenje vseh nas. Če se ob tem naslonimo še na razlago Herberta Simona, da se 'oblikovanje zgodi vsakič, ko spreminjamo trenutne razmere v želene', lahko razumemo, da govorimo o eni od najmočnejših sil, ki spreminja svet že od vse takrat, ko je nekoč človek preoblikoval prvi kamen.«
