Vedno znova se je odpravil na isto križišče pred osnovno šolo St. George's v britanskem Stockportu. Postavil se je na sredino prehoda za pešce in s prometnim znakom v eni roki tako kot številni drugi cestni varnostniki skrbel, da so malčki varno prečkali cestišče. Otroke je zadnjih štirinajst let pozdravljal z nasmeškom in zamahom roke »daj petko«.
Triinosemdesetletni upokojenec je postal priljubljen del prihodov in odhodov otrok iz šole. Pred kratkim so ga iz občinskega sveta obvestili, da otrok ne sme več pozdravljati s »petkami«. Obrazložitev je bila bizarna, starši pa so jo označili za preveč birokratsko odločitev. Ti pozdravi naj bi bili po oceni mestnega sveta namreč motnja za Spencerjevo pozornost na promet. Starši in otroci so bili nad novico zgroženi. Upokojenec je poskušal pojasniti, da s »petko« nikoli ni poškodoval ne sebe ne otrok, prav tako je vedno zmogel spremljati promet na cesti.
Toda odločitev je obveljala in lokalna ikona šolskih otrok je morala opustiti pozdrav, ki je po mnenju nekaterih staršev otrokom pogosto polepšal dan. Spencer je starejšim otrokom poskušal razložiti, da jim bo lahko »petko« dajal zgolj še na pločniku, medtem ko mlajšim otrokom ni mogel pojasniti, zakaj več ne sme dvigniti roke v tovariški tlesk z dlanmi. Negodovanje staršev je bilo tolikšno, da so si v mestnem svetu vendarle premislili. Mestne oblasti so prepoved preklicale, se opravičile in dodale, da je Spencer odličen javni uslužbenec ter priljubljen član v lokalni skupnosti že vrsto let.
