Domače gore list, ki trži celostno telesno vadbo, je svojo ponudbo poimenoval »Perfekt Body Workout«. Anglež bi seveda besedo »perfekt« zapisal s »c« v zadnjem zlogu. Žal za tujim izrazom stoji strokovni svetovalec z visokošolsko športno izobrazbo, novinarka uglednega slovenskega časopisa pa pomaga tuj izraz širiti. Nasploh so nekateri novinarji zelo dejavni pri širjenju tujih izrazov. In tako eden osrednjih slovenskih časnikov sporoča slovenskim bralcem, da bo »v petek ob 15. uri 'nations cup' tekmovanje«, v »nedeljo pa 'grand prix' tekmovanje za svetovni pokal«. Nekdanja smučarska tekmovalka, ki se je podala v novinarske vode, širi izraza »bootcamp« in »kettlebell«. Oba je mogoče zapisati v slovenščini. Še vedno tudi beremo o »bungee jumpingu«, čeprav gre za skoke z gumijasto vrvjo. Na Gorenjskem in v Ljubljani vabi na otroško jogo zasebna podjetnica, ki se ji očitno zdi zelo imenitno zapisati, da je njen uradni naziv »Rainbow kids yoge«. V istem glasilu beremo tudi o »osebni in poslovni coacherki«, ki ponuja svoje usluge. Zakaj je izraz »coach« bolj imeniten od domačih izrazov trener, vaditelj, inštruktor, ve le gospa, ki hoče biti »coach«.
Eno od športnih društev si je nadelo ime »Ilužn« (angl. illusion; iluzija, videz, slepilo, varanje čutov). Glede na prevod angleškega izraza je mogoče domnevati, da gojijo videz, slepilo, skratka meglo. V Ljubljani deluje tudi Kolesarsko društvo »Rajd« (angl. ride, vožnja na kolesu) s posebno ekipo z imenom »Fun Tracks«. Najbrž se ekipa ukvarja z rekreativnim kolesarjenjem (angl. fun: šala, zabava, razvedrilo…), a tuj izraz se jim očitno zdi veliko bolj snobovski. Kolesarsko društvo, ki ima težave s slovenščino, upravlja tudi »Bike park« (le zakaj ne kolesarski park?), diplomirani inženir strojništva pa je ustanovil »športno-kulturno-raziskovalno(?) društvo Balansa Slackline«, ki se ukvarja z vrvohodstvom. Težave s slovenščino ima tudi podjetje »Ice Fantasy«, ki je skrbelo za veliko drsališče sredi Ljubljane… Ali upravne enote, ki registrirajo društva in podjetja, res ne poznajo zakona o javni rabi slovenščine, ki določa, kako se smejo imenovati domača društva in podjetja?
Krvavec je pogosto valilnica »imenitnih« tujih izrazov. Tokrat prirejajo »Zvoh Night Attack«. Le zakaj ni to nočni pohod na Zvoh? Na Krvavcu tudi oglašujejo svoj »Bike park« in ljubiteljem »cross country« prog predlagajo dve: XC Allroad in XC Scott. Pri najboljši volji ne vem, kaj oba tuja izraza natančno pomenita. Tudi v Cerknem se ne dajo. Z velikimi črkami oznanjajo, da odpirajo »Bike & fun park Cerkno«. Angleži bi seveda »fun« zapisali z veliko začetnico. Tudi Pohorje postaja angleška kolonija. V osrednjem slovenskem glasilu oglašajo »Bike park Pohorje« z manj zahtevno progo »Flow line«. Poleg te ponujajo še letošnjo novost »pump track« z otroškim poligonom in hkrati vabijo na »Bikefest ride«. Očitno jih domači izrazi ne zanimajo. Tudi golfisti Golf kluba Trnovo se afnajo z angleščino. Za svoje (slovenske) člane namreč vsako leto organizirajo niz golfskih turnirjev z imenom After job. Ali tega res ni mogoče povedati v domačem jeziku? Očitno se Janezi s Trnovega sramujejo svojega maternega jezika… Tudi organizatorji teka po stopnicah v ljubljanski Kristalni palači uvajajo angleške izraze v »slovensko« športno terminologijo. V javnem glasilu vabijo na tekmovanje v treh kategorijah: »Step up« (lahka, enkratni vzpon do vrha, 479 stopnic), »Ekstremni Step Up« (trikrat na vrh, 1437 stopnic) in »Alive Step Up« (štafetni tek). Kot dobrodelna prireditev (prijavnina je 18 evrov) za dograditev Pediatrične klinike je tek navzgor po stopnicah sprejemljiv, kot športna zvrst pa rojeva mešane občutke in resne pomisleke. Da o snobovskem tujem izrazju ne govorimo.
Slovenska druščina smučarjev, ki se ukvarja s smučanjem zunaj urejenih smučišč, je izdelala film s tujim naslovom »Untouched project«. Za prodajo v tujini je angleški naslov najbrž potreben, žal pa tudi na slovenski javni televiziji v osrednji TV-oddaji mlad »svetovljan« iz te druščine razlaga, da se odločajo za »eksotične tripe« in tako pridejo do »travel budgeta«. Saj je težko zameriti mladim snobom, če na televiziji celo dekan pravne fakultete razlaga o »case managementu«. Zaradi naraščajoče jezikovne nemarnosti tudi ni nenavadno, če je angleščina postala občevalni jezik Fitnes zveze Slovenije (FZS). V obvestilu, ki vabi na izobraževanje slovenskih kadrov, sta tudi naslednji dve opombi v angleščini: »This e-mail contains graphics, if you don't see them view it online« in »If you're not interested any more unsubscribe.« Da o imenih izobraževalnih tečajev (total body, line dance aerobic, afro aerobiks, total stretch in drugih) ne govorimo. Vsiljuje se misel, da FZS posluje tudi v angleških kolonijah.
Še nekaj cvetk iz slovenskih(!?) medijev (zaradi prostorske omejitve le v telegrafskem slogu): bikerska dnevna soba, bikerji čarovniki, karvanje, ujeti landing (doskočišče po naše), skipati, banda, gap (angl. odprtina, razpoka, reža), projekt Robe Twist (gorska kolesarska proga), ki ga upravlja in oglaša domača(?) ekipa s tujim imenom MTB Galaxy, play off, national player of the year… žal zmanjkuje prostora za popolnejšo inventuro. Seveda je za vse omenjene tuje izraze mogoče najti spodobne domače besede. A medtem ko se nekateri afnajo s tujimi izrazi, naletimo tudi na nekaj spodbudnih zgledov. Novo kolesarsko igrišče v Ljubljani si je izbralo domiselno ime Kolopark. Že dlje časa poznamo Športno društvo GIB. Prijetno je tudi brati, da si je gobarsko društvo iz Maribora nadelo ime Lisička… in ostalo živo.
Seveda se postavlja vprašanje, zakaj nekateri lahkotno vsiljujejo tuje izraze. Največkrat tuje izraze širijo različni »poslovneži«, žal pa nekateri pisci te izraze širijo naprej. Vsiljevanje tujih izrazov velja za znak jezikovnega in strokovnega neznanja, snobizma in slepe provincialne zaplankanosti. Kritiki tujejezičnega poneumljanja omenjajo še kosmat posluh, pomanjkanje občutka za jezik, lagodnost, brezbrižnost, duševno lenobo, jezikovno in domoljubno neozaveščenost in podobno. Na dolgi rok takšna praksa spodriva domače izrazje in postopno uničuje področni strokovni jezik ter hkrati z njim tudi nacionalni jezik, zaradi katerega smo postali nacija (narod s svojo državo). Najbrž je res, da je od vseh piscev in govorcev težko pričakovati neoporečno domače izrazje, toda zadnji branik dostojnih jezikovnih sporočil so vendar uredniki in lektorji. Od teh, zlasti od lektorjev, bi pač pričakovali, da pa vseh tujih izrazov vendarle ne spuščajo skozi svoje sito.
SILVO KRISTAN, Podkoren