Blažič je že konec januarja, ko je bila znana odločitev vrhovnega sodišča, napovedal, da eno od možnosti pravnih sredstev zoper odločitev vidi pritožbo na ustavno sodišče.
Vrhovno sodišče sicer ni presojalo vprašanja, ali je v Šamiehovem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje, so še pojasnili.
Ministrstvo za notranje zadeve je sicer potrdilo, da so zahtevo za revizijo odločitve upravnega sodišča v navedenem primeru vložili. O postopkih, ki tečejo na MNZ, pa so nedavno za STA zapisali le, da konkretnega postopka ne morejo komentirati, delujejo pa v skladu s postopki sodišč in predpisi.
Eden najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo
Šamieh je namreč februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamiehovo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.
Proti njegovi predaji Hrvaški sta se novembra zavzela civilna družba in tudi del politike, pri čemer so opozarjali, da gre za enega najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo. Predajo so tako začasno preprečili, Šamieh pa je vložil novo prošnjo za azil. Novembra lani je vložil tudi posebno vlogo, v kateri je predlagal, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo. Ministrstvo je vlogo zavrnilo, Šamieh pa je sprožil upravni spor.
