Migracije, tako stalne kot dnevne, delovne ali izobraževalne, so zadnje čase vse pogostejša tema. Vedno več se sliši o tem, da Slovenija izgublja visokokvalificirano delovno silo, ki se vsako leto bolj množično izseljuje v tujino. Pa je to res tolikšen problem, kot se prikazuje? Mnenja strokovnjakov napeljujejo k prepričanju, da vse ni tako črno.

Migracije družbi koristijo

Jure Gombač, doktor sociologije in sodelavec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije, ki se v zadnjem času ukvarja tudi z raziskovanjem delovnih migracij, pravi: »Migracije so bile in so še dandanes za družbo nekaj popolnoma normalnega in vsakdanjega. So eden od načinov, s katerimi si človek lahko izboljša razmere, v katerih živi. Lahko pobegne revščini, lakoti, izkoriščanju, podnebnim spremembam, vojnam, nasilju, kršenju človekovih pravic, lahko si izboljša svoj družbeni status, standard, najde večji trg za svoje ideje in produkte, išče nove priložnosti, lahko si ogleda svet.« Po besedah dr. Gombača brez migracij ideje ne bi krožile, ne bi bilo napredka, družbe se ne bi spreminjale in napredovale. Tako dodaja, da odseljevanje ljudi ni tak problem, kot se to včasih prikazuje v medijih in politiki. »Brain drain (beg možganov) smo v migracijskih študijah že zamenjali z brain gain. Ta drugi izraz govori o dejstvu, da ljudje sicer odidejo v tujino, a se domov lahko vrnejo z novimi idejami, znanjem, spretnostmi, socialnimi mrežami, socialnim in drugim kapitalom in na tak način bogatijo družbo države izvora,« pravi Gombač.

Odseljujejo se visoko izobraženi

Odseljevanje Slovencev v tujino po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije narašča, tudi med mladimi. Leta 2012 se je denimo iz države odselilo 1231 slovenskih državljanov, starih od 20 do 29 let. Do leta 2016 pa se je to število skoraj podvojilo, na 2389 mladih. Posebno izstopajoč je podatek, da je bilo med izseljenci, starimi od 20 do 29 let, v zadnjih štirih letih kar 96,5 odstotka takšnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo.

Toda ker izobraženi Slovenci v tujini pridobijo nova znanja in veščine, se v Sloveniji in tujini vsako leto več dela pri tem, da bi mlade privabili nazaj v domovino, torej da bi beg možganov spreobrnili v kroženje možganov. Eno izmed društev, ki krepijo sodelovanje med Slovenci v tujini in izobraževalnimi ter zaposlitvenimi možnostmi v Sloveniji, je Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS). Njegov predsednik Igor Cesarec pravi: »V društvu spodbujamo vračanje v tujini izobraženih Slovencev. Vsako leto organiziramo karierni dan, na katerem povežemo na eni strani slovenska podjetja, ki imajo zaposlitvene priložnosti za osebe z mednarodnimi izkušnjami, in na drugi strani člane društva, ki si vrnitve v Slovenijo želijo oziroma o njej razmišljajo.«

Vsak peti se bo vrnil

Doc. dr. Dejan Valentinčič ocenjuje, da naj bi se v Slovenijo po nekaj letih vrnila ena petina teh, ki se izseljujejo. Valentinčič je poleg predavateljskega in raziskovalnega dela zaposlen kot direktor Inštituta ASEF za izobraževanje in raziskovanje, ukvarja pa se s preučevanjem sodobnih migracijskih tokov in kroženja možganov ter s povezovanjem slovenskih znanstvenikov in študentov z akademiki slovenskega rodu, ki delujejo v tujini. Do oblasti pa je nekoliko kritičen. »Treba je poudariti, da bi Slovenija lahko veliko stvari izboljšala, da bi se ljudje lažje in raje vračali domov,« pravi.