V varnostnem svetu ZN trenutno potekajo razprave o morebitnem sprejetju resolucije, ki bi vse vojskujoče strani v najbolj krvavem konfliktu 21. stoletja pozvala k 30-dnevni prekinitvi ognja, kar bi omogočilo dostavo humanitarne pomoči in evakuacijo ranjencev. Ali bo resolucija, ki sta jo pripravila Kuvajt in Švedska, dejansko sprejeta v najvišjem varnostnem gremiju svetovne organizacije, je negotovo, tako kot vprašanje, kako dolgo še lahko divja skoraj sedem let trajajoča vojna v Siriji. Medtem ko se mirovni proces pod okriljem ZN ne premakne naprej (po devetih krogih pogajanj politične rešitve ni na obzorju), se vojna poglablja in vse bolj zapleta.
ZDA, Rusija in Iran s podporo različnim vojskujočim se stranem v konfliktu sodelujejo že več let. Turčija z občasnimi vojaškimi operacijami posega na sirsko ozemlje, da bi tamkajšnji kurdski uporniški milici YPG preprečila čezmejne vpade v Turčijo, vzpostavitev nadzora nad sirskim ozemljem vzdolž turške meje in morebitno zahtevo po avtonomiji v pogajanjih o politični prihodnosti Sirije. Dobre tri tedne trajajoča turška kopenska operacija »Oljčna vejica« je vnovič močno načela odnose z ZDA, ki kurdske upornike podpirajo z denarjem in okoli 2000 ameriškimi vojaki na terenu. Medtem ko turški predsednik Recep Tayyip Erdogan od Američanov zahteva, da se odpovedo podpori YPG in se umaknejo iz kurdskega mesta Manbidž, na katerega bi radi razširili svojo vojaško operacijo, jih Združene države pozivajo, naj se osredotočijo na boj proti Islamski državi.
Boj za ozemlje
Vse globlja vpletenost Turčije v vojno v Siriji pa v zadnjih tednih ni edina točka vse ostrejših trenj med globalnimi in regionalnimi silami na tem bojišču. Pred nevarnostjo neposrednega medsebojnega spopada so se ob Turčiji in ZDA znašli še Iran, Sirija in Izrael ter Rusija in ZDA. K temu ni prispevalo zgolj dejstvo, da pokušajo po skoraj popolnem uničenju Islamske države zaseči zase čim več ozemlja na eni strani sirska vojska in na drugi strani uporniške Sirske obrambne sile (SDF). K poglabljanju konflikta prispevajo tudi posamični incidenti, kot je sestrelitev ruskega lovskega letala v provinci Idlib v začetku februarja, ki je uspela upornikom SDF. Dodatno stopnjevanje napetosti je konec minulega tedna povzročila še sestrelitev izraelskega lovca. Sirska zračna obramba ga je zadela med napadi na položaje milic, ki jih podpira Iran. Izrael se je odzval z zračnimi napadi na položaje sirske vojske in iranskih milic. Med Tel Avivom, Damaskom in Teheranom se je razvnela besedna vojna o pripravljenosti na zaščito nacionalnih interesov z vsemi sredstvi.
Do precej večjega števila žrtev je prišlo po silovitem odgovoru Kremlja in sirske vojske na sestrelitev ruskega lovca. Več dni so potekali obsežni zračni napadi na položaje upornikov in civilistov v provinci Idlib in v vzhodni Guti na obrobju Damaska. Ubitih je bilo več sto ljudi, napadene so bile tudi zdravstvene ustanove. Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Ra'ad Al Hussein je ocenil, da bi napadi na civiliste lahko predstavljali vojni zločin.
Ruska in sirska vojska sta po mnenju številnih analitikov sestrelitev ruskega lovca izkoristili za zasledovanje lastnih interesov in zavzemanje ozemelj na obeh območjih. Del province Idlib naj bi sicer sodil med območja, kjer naj bi potihnilo orožje v spopadih med sirsko vojsko in njenimi zavezniki ter uporniško stranjo.
V to provinco, eno izmed prvih, ki jo je upornikom uspelo zavzeti ob začetku državljanske vojne, se je iz drugih delov države zateklo okoli dva milijona ljudi. Zaradi stopnjujočih se napadov sirske in ruske vojske jih je bilo vsaj sto tisoč januarja ponovno na begu v druge dele države ob meji s Turčijo. Cilj poostrenih napadov je nadzorovati širše območje med Damaskom in Alepom vzdolž avtoceste med največjima sirskima mestoma.
Katastrofalne humanitarne razmere pa medtem vladajo v vzhodni Guti, ki jo poskuša sirska vojska zavzeti, da bi v okolici Damaska in osrednje Sirije uničila še zadnjo uporniško enklavo. V Guti je ujetih več kot 400.000 ljudi, sirske oblasti pa so pred dnevi v mesto dovolile prispeti zgolj manjšemu konvoju humanitarne pomoči.
