Izboljšanje poslovanja zavoda je na vrhu prioritetnih nalog, ki si jih je zadal Aleš Šabeder, novoimenovani generalni direktor UKC Ljubljana, ki je bolnišnico doslej vodil kot vršilec dolžnosti. Po mesecu in pol je novo vodstvo UKC Ljubljana včeraj prvič stopilo pred novinarje in predstavilo naloge, ki bodo ključne za nadaljnji poslovni in strokovni razvoj naše največje bolnišnice.
Pri tem bodo izhajali iz ciljev in rokov, ki jih je za naslednja štiri leta opredelil interventni zakon za sanacijo bolnišnic. »Nalog je veliko, roki pa kratki,« je izpostavil Šabeder. Že zdaj je jasno, da sanacija poslovanja letos še ne bo dosežena, smeli cilj uravnoteženja poslovanja pa so si zastavili za leto 2019.
Prihodke zavoda bodo povečali z doslednim uresničevanjem razpisanih programov Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), saj so v preteklih letih zaradi slabe realizacije programa beležili večmilijonski izpad dohodkov. Načrtujejo, da bodo v celoti izpolnili dodeljeni enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih dob, kar bo mogoče, ker bodo program začeli izvajati že v tem mesecu, torej bistveno prej kot lani. UKC Ljubljana je sicer dobil manj dodatnega programa, kot so želeli, Šabeder pa meni, da bi v drugi polovici leta lahko program razširili z dodatnimi operacijami. Pri skrajševanju čakalnih dob v ambulantni dejavnosti imajo zaradi kadrovskih omejitev zelo zvezane roke, je povedala strokovna direktorica Jadranka Buturović Ponikvar. Pomemben vir dohodkov si obetajo iz tržne dejavnosti, za kar pripravljajo pravilnik in cenik storitev. Računajo tudi na dvig cen zdravljenj, ki jih bolnišnici prizna ZZZS.
Izboljšati politiko nabav
Glavni delež odhodkov bodo še naprej predstavljale plače zaposlenih: pri tem večjih sprememb ne bo, saj niso predvideli odpuščanj, pač pa optimizacijo predvsem pri zaposlenih v podpornih dejavnostih, je povedal Šabeder.
Opredelili bodo strokovne standarde za nabavo materialov, storitev, opreme in gradenj. Med prioritetnimi nalogami je tudi povečanje deleža nabav prek javnih naročil. Notranja revizija je pokazala, da so v letih 2016 in 2017 prek javnih razpisov opravili le 30 odstotkov nabav, kar je še manj kot v obdobju 2014–2015, na katero se je nanašalo nedavno poročilo računskega sodišča. Tako so v zadnjih tednih že razpisali za 30 milijonov evrov javnih naročil za različne vrste blaga, podoben sveženj javnih naročil še pripravljajo. To bo strukturo nabav bistveno spremenilo, meni novi generalni direktor.
Kot prioritetno srednjeročno nalogo je izpostavil izboljšanje informacijske podpore, pri čemer sta možnosti dve: ali združiti obstoječe štiri bolnišnične informacijske sisteme ali pa vpeljati novega. V naslednjih štirih letih bi za najnujnejše investicije potrebovali sedemkrat več denarja, kot je na voljo virov financiranja. Zato je jasno, da brez pomoči države večjih investicij ne bodo mogli izpeljati, je povedal Šabeder. Težava je iztrošenost opreme in stavbnega fonda, saj je ta trenutek odpisanih 87 odstotkov opreme, stanje pri stavbah pa je še slabše.
Novo vodstvo želi izboljšati komunikacijo in klimo med zaposlenimi. Tako so že uvedli dneve odprtih vrat, vodstvo pa nadaljuje z obiski na klinikah in oddelkih.
Iščejo rešitve za otroško kardiologijo
Lotili so se tudi urejanja razmer na otroški srčni kirurgiji in intenzivni terapiji. Imenovali so novo vodjo službe za kardiologijo; to je Mirta Koželj, ki je v preteklosti že vodila oddelek za kardiologijo v sklopu interne klinike. »To prispeva k stabilizaciji razmer, pogovarjamo se in iščemo rešitve med zaposlenimi. Cilj je, da je za otroke dobro poskrbljeno,« je povedala Buturović-Ponikvarjeva. Tudi vzdušje med zaposlenimi v službi za kardiologijo se po njenih besedah izboljšuje, imajo redne konzilije in delo teče.
Srčne operacije izvajajo češki kirurgi, ki so tukaj ves čas. Lani so opravili 86 kardioloških operacij pri otrocih. Zagotoviti skušajo tudi dovolj zdravnikov za otroško intenzivno terapijo, kjer so za nedoločen čas zaposleni le še trije zdravniki. Pričakujejo, da bi se jim čez nekaj mesecev pridružili novi zdravniki, ki bodo bodisi zaključili specializacijo oziroma se vrnili s porodniškega dopusta, vmesni čas pa bodo prebrodili s pomočjo zdravnikov z drugih oddelkov in inštitucij.
