Poslanci državnega zbora bi morali včeraj potrditi ali zavrniti novelo energetskega zakona, a so očitki o ponovnem prikritem reševanju nasedle naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) zamajali odločnost koalicijskih poslancev. Odločanje so prestavili na torek, saj je vodja največje poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer tik pred glasovanjem napovedala, da bodo na podlagi razprave v državnem zboru vložili nov amandma.
V največji vladni stranki so potrdili, da gre za amandma na kapico, po kateri javne dajatve in nadomestila za velike hidroelektrarne z več kot deset megavatov inštalirane moči po novem ne bodo smele preseči 14 odstotkov prihodkov iz prodaje električne energije. Takšno dopolnilo je na predlog dveh poslancev SMC ob obravnavi predlagane novele izglasoval matični parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, čeprav so opozicijski poslanci že takrat opozarjali, da bi odpustek moral veljati le za nove hidroelektrarne kot pomoč pri gradnji novih obnovljivih virov energije.
Prikrajšane bi bile predvsem obdravske občine
Ostal je zapis, po katerem kapica velja za vse hidroelektrarne, opozicijska Levica pa je na včerajšnji seji državnega zbora ponovno poudarila, da bodo na ta račun manj prihodkov dobile občine in država, medtem ko hidroelektrarne od olajšave ne bodo imele nič, saj bodo ves denar pobrali lastniki. Med njimi tudi Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki bi večji priliv iz kapic na koncesije hidroelektrarn lahko porabil za dodatno krpanje luknje v TEŠ. HSE namreč obvladuje tako TEŠ kot denimo verigo dravskih elektrarn, ki so lani plačale 9,2 milijona evrov koncesijskih dajatev.
Od tega je šlo po opozorilih Levice 40 odstotkov državi in 60 odstotkov občinam ob Dravi, ki bi po novem – čeprav že tako trpijo za razvojnim zaostankom – dobile teh dajatev precej manj. »Sprejetju zakona nasprotujejo tudi mariborsko gospodarstvo in obdravske občine in opozarjamo, da ima Slovenija tudi vzhod države, ki nujno potrebuje podporo in finančna sredstva. Ne gre za dodatna sredstva, ki jih želimo 'izprositi' od države, ampak za sredstva, ki so nam in nam še zmeraj upravičeno pripadajo,« so tako včeraj tik pred glasovanjem poslancem pisali z mariborske občine.
Manj posluha za odpoved novi dajatvi
Poslanec SDS Danijel Krivec je zaradi upora lokalnih skupnosti napovedal veto državnega sveta na takšno spremembo energetskega zakona, poslanec Levice Franc Trček pa ob tem ni mogel niti mimo tako imenovane primarne regulacije, prek katere proizvajalci električne energije zdaj brezplačno vsak trenutek v omrežju zagotavljajo ravnotežje med proizvedeno in porabljeno energijo. Po novem bi bila storitev plačljiva, izvajale pa bi jo tiste oziroma tista elektrarna, ki bi bile izbrane na javnem razpisu sistemskega operaterja. »S sprejemom novele energetskega zakona se bo denar v TEŠ metal z dveh koncev. Z višjo omrežnino na račun plačljivosti primarne regulacije, kar bomo pokrili odjemalci elektrike, in z denarjem, ki bo hidroelektrarnam ostal zaradi kapice na plačilo koncesije, kar bo šlo na račun državnega proračuna in občinskih proračunov,« je ocenil Trček.
A če so v največji vladni stranki včeraj slišali pomisleke glede kapice in vendarle napovedali njeno omejitev na izključno nove hidroelektrarne, do primarne regulacije kot nadalje brezplačne storitve (še) niso pokazali posluha.
