Raka materničnega vratu poznamo že tako dobro, da znamo preprečiti skoraj vsak primer pojava te bolezni. Obstajata namreč dva učinkovita javnozdravstvena ukrepa, ki vplivata na obolevnost: presejalni program, v katerem odkrivamo spremembe na materničnem vratu, ki vodijo v raka, ter cepljenje proti humanim virusom papiloma (HPV), ki povzročajo tega raka.
Presejalni program za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu Zora smo v Sloveniji vzpostavili leta 2003, po tem času pa se je obolevnost za tem rakom skoraj prepolovila, je povedala Urška Ivanuš, epidemiologinja v državnem programu Zora, ki deluje v okviru Registra raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Pri ženskah, ki se redno na tri leta udeležujejo presejalnega programa, je 80 odstotkov manjša verjetnost, da bodo zbolele za tem rakom, kaže statistika. Enako deklice, ki so bile ali pa še bodo cepljene proti HPV pred prvo izpostavitvijo okužbi s HPV.
»Če je deklica cepljena in se bo pozneje redno udeleževala presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, zelo majhna,« je poudarila Ivanuševa.
Kako ta rak nastane
Že več kot desetletje vemo, da je za nastanek raka materničnega vratu nujna okužba z nevarnejšimi genotipi HPV. Okužba s HPV je zelo pogosta in v življenju se okužijo praktično vsi spolno aktivni ljudje. Večina okužb mine, ne da bi vedeli, da smo okuženi.
Nekatere pa lahko povzročajo začetne predrakave spremembe materničnega vratu (po starem izvid brisa CIN 1,2). Če okužba izzveni, izzvenijo tudi te spremembe. Če vztraja dlje časa, je verjetnost, da bodo spremembe napredovale, večja. Pojavijo se lahko predrakave spremembe visoke stopnje. Če okužba izzveni, izzvenijo tudi te. Ko pa enkrat nastane rak, ni več mogoče nazaj. Ta proces je zelo dolg in od prvih sprememb do raka je potrebnih deset do petnajst let. Pomembno je, da ginekologi v tem času spremembe na materničnem vratu zaznajo in ukrepajo – temu so namenjeni redni presejalni pregledi.
Pri pregledu ginekolog vzame bris celic z materničnega vratu. V 95 odstotkih je bris negativen, če pa je patološki, žensko povabijo na dodatni pregled: takoj, če so spremembe visoke stopnje, ali čez pol leta, če so nizke stopnje, saj lahko v tem času kar nekaj okužb izzveni. Če odkrijejo predrakave ali rakave spremembe, žensko zdravijo in s tem preprečijo raka. V Sloveniji za tem rakom zboli do 120 žensk na leto; 2000 je tudi primerov predrakavih sprememb visoke stopnje, ki jih je treba operativno zdraviti. Ta poseg nekoliko poveča tveganje za prezgodnji porod.
Uspehi presejalnega programa so izjemni, tudi v evropskem merilu, saj se je število obolelih za rakom skoraj prepolovilo. Slovenske ženske se dokaj pogosto udeležujejo pregledov, v povprečju kar okoli 72 odstotkov v starosti od 20 do 64 let opravi pregled na tri leta, 82 odstotkov pa na pet let. A so mlajše bolj ozaveščene od starejših.
Cepljenje zaščiti pred okužbo
Poznamo okoli 200 različic HPV. Na trgu so tri cepiva, ki vsebujejo zaščito proti okužbi z različnimi genotipi HPV, vsa pa zaščitijo proti dvema najnevarnejšima, ki povzročata raka. S cepljenjem dobimo večjo zaščito proti okužbi s HPV, kot če bi to okužbo naravno preboleli. Zato se lahko z istim genotipom HPV okužimo večkrat, ker po prvi okužbi ne razvijemo imunosti.
HPV ne povzroča samo raka materničnega vratu, ampak je s to okužbo povezanih od 40 do 90 odstotkov raka v predelu genitalij in od 20 do 30 odstotkov raka ustne votline. Z okužbo s HPV povezujejo od dva do sedem odstotkov raka v razvitem in nerazvitem svetu: to konkretno pomeni 600.000 primerov raka na leto. HPV povzroča tudi genitalne bradavice, ki so manj nevarna, a zelo neprijetna bolezen, ter rekurentno respiratorno papilomatozo grla. To sicer redko bolezen, ki otežuje dihanje, je zelo težko zdraviti; okužijo se dojenčki med porodom, če ima mati genitalne bradavice.
Pričakujejo, da bo pri cepljenih proti HPV od 70 do 90 odstotkov manj raka materničnega vratu, od 50 do 85 odstotkov manj predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje, od 40 do 90 odstotkov manj bo drugih vrst raka spolovil in zadnjika, 90 odstotkov manj genitalnih bradavic in papilomatoze grla, manj bo raka ust in žrela. Z dovolj visoko precepljenostjo bi dosegli kolektivno imunost in bi bili zaščiteni tudi necepljeni posamezniki. Ker pa cepljeni še vedno lahko zbolijo za genotipi HPV, ki jih cepivo ne pokriva, tudi cepljenim ženskem priporočajo presejalno testiranje za raka materničnega vratu.
Cepljenje proti HPV je pri nas priporočeno za deklice v šestem razredu osnovne šole. Zamudnice se lahko na stroške države cepijo še do konca šolanja. V Avstriji, Liechtensteinu, na Hrvaškem, v Avstraliji in ZDA priporočajo tudi cepljenje dečkov. Cepljenje za dečke je pri nas možno, vendar je samoplačniško. Po zadnjih podatkih je pri nas cepljenih manj kot polovica šestošolk. »Čez leta bomo v Sloveniji, ker nismo dosegli visoke stopnje precepljenosti proti HPV in kolektivne imunosti, začeli opažati veliko razliko in bodo necepljene ženske obolevale veliko več kot cepljene,« svari Urška Ivanuš.
