Slovenska moška alpska smučarska reprezentanca je slabo tekmovala na olimpijski smukaški preizkušnji. Martin Čater je bil z 19. mestom najboljši Slovenec, medtem ko je znova v tej sezoni razočaral Boštjan Kline (27. mesto). Klemen Kosi je odstopil že v zgornjem delu olimpijske preizkušnje, Miha Hrobat pa je bil 29.
Skoraj tri kilometre dolg olimpijski smuk ni bil med najtežjimi, izmed prizorišč svetovnega pokala je najbolj spominjal na Lake Louise. Pričakovati je bilo majhne razlike med najhitrejšimi, izkazalo pa se je, da so bili prvi trije favoriti razred zase. Aksel Lund Svindal je izpolnil veliki cilj in pri 35 letih osvojil zlato olimpijsko smukaško kolajno. Olimpijskemu kompletu je sijajni Norvežan dodal nov uspeh, potem ko je bil pred osmimi leti v Whistlerju smukaški podprvak. Svindal je hkrati postal najstarejši olimpijski prvak v alpskem smučanju.
Sijajnemu Norvežanu se je najbolj približal rojak Kjetil Jansrud, ki je imel v tehnično zahtevnejšem zgornjem delu proge skoraj pol sekunde prednosti pred velikim tekmecem. V spodnjem delu proge pa je daleč najbolje drsel Svindal. Beat Feuz je bil za mnoge prvi favorit, a je bil s tretjim mestom in prvo olimpijsko kolajno Švicar zelo zadovoljen. Poleg tega, da so najhitrejši trije tekmovalci tvegali največ med vsemi, so imeli očitno tudi najboljšo opremo, saj vsi trije tekmujejo na Headovih smučeh.
»Smuči so v našem poslu zelo pomembne. Ali je naključje, da najhitrejši tekmujejo z istim proizvajalcem, ali ne, niti ni pomembno. Dejstvo je, da sem bil sam denimo najhitrejši s Stöcklijem,« odgovarja Boštjan Kline, ki s svojim nastopom ni bil nezadovoljen. »Bil je prečudovit dan za smučanje, saj si ne bi mogel želeti boljše proge, lepšega vremena in konkurence. Nimam si česa očitati, saj sem dal vse od sebe.«
»Devetnajsto mesto ni tisto, po kar sem prišel na olimpijske igre. V spodnjem delu proge mi smuči niso stekle tako, kot bi si želel. Ne vem, ali sem bil pregrob ali se je na progi kaj spremenilo,« pa je ugotavljal Martin Čater.
