Danes so ljubljanski mestni svetniki svoje sedeže v mestni hiši prepustili osnovnošolskim učencem, morda svojim naslednikom. Osemindvajsetič je namreč zasedal otroški parlament. Tokrat je bila tema razprave šolstvo in šolski sistem. Izmenjava mnenj je bila živahna, poslušal jo je tudi namestnik varuha človekovih pravic Tone Dolčič.

Vse je potekalo po pravilih. Za to je skrbela verifikacijska komisija, razpravo pa je vodilo delovno predsedstvo s predsednikom Valom Njegovanom na čelu. Parlamentarce je opozoril, naj govorijo kratko, jedrnato, naj ne dolgovezijo, spoštujejo mnenje drugih in ne ponavljajo, kar je že bilo povedano… Govorniki so se pravil držali. Ko se jim je primerilo, da so se ponavljali, pa je mladi predsednik mirno in avtoritativno povedal, naj ne dvigujejo rok, če nimajo kaj novega povedati.

Ko je bil formalni okvir postavljen, so se lahko posvetili vsebini. Šolski sistem so osvetlili po dolgem in počez, govorili so tudi o odnosu med učenci ter med učenci in učitelji.

»Pomanjkanje avtoritete učiteljev bi lahko rešili tako, da bi učitelje izobraževali, kako naj učence disciplinirajo med poukom. Ko pride do spora med dvema učencema, bi bila najboljša mediacija, v kateri bi bili poleg učencev prisotni psiholog ali sociolog, učitelj in mediator,« je nekaj predlogov nanizala Ida Paternost z osnovne šole Prule.

Razprava je šla v smer povečanja kazni za neprimerno obnašanje otrok. Padla je ideja, da bi vedenje ocenjevali. Večina je bila temu naklonjena, a ne tudi Jon Napotnik z osnovne šole Ledina. »Če bi ocenjevali vedenje, to ne bi bilo pravično, ker bi na boljšo srednjo šolo prišel nekdo zaradi lepega obnašanja namesto zaradi znanja,« je dejal Jon Napotnik.

Ta tudi v nadaljevanju ni bil naklonjen pretiranemu kaznovanju, čeprav je šla debata ravno v to smer. A le dokler ni nekaj o posledicah kaznovanja povedal strokovnjak na tem področju Jaka Kovač, izvajalec treninga za učitelje in vzgojitelje.

»Ugotovili smo, da kazni ne pripeljejo do ničesar dobrega. Ker je po navadi v ozadju stiska, stres, morda zaradi situacije v družini. Z vsako kaznijo se ta stres še poveča,« je dejal Kovač in se še vprašal, kaj sploh je pravo vedenje. Zdi se, da so učenci njegovo sporočilo razumeli. V nadaljevanju so pokazali precej več razumevanja za vrstnike z vedenjskimi težavami.

Skušali so najti rešitve za njihove težave, se spraševali o njihovem položaju v družbi in družini, na koncu razprave pa sprejeli štiri sklepe. Med njimi tudi, da so proti ocenjevanju vedenja, a da si želijo več pogovora med učenci in učitelji o temah, ki niso povezane s poukom, ampak s težavami otrok. Želijo si, da bi se o tem učitelji izobraževali na delavnicah.