Devetnajstletni Nicolas Cruz se je na zgodnji popoldanski strelski pohod v Parklandu na Floridi odpravil dodobra pripravljen. Oborožen s polavtomatsko puško in več nabojniki ter opremljen z dimnimi bombami in plinsko masko je na srednji šoli, iz katere so ga pred letom dni zaradi nasilništva izključili, sprožil požarni alarm. Na dijake, ki so menili, da gre za vajo, je streljal iz neposredne bližine, preden so se v paniki in tudi v skladu z navodili, sprejetimi na ameriških šolah po podobnih napadih, zatekli v zaklenjene učilnice.

Cruzove tarče so bili tako dijaki kot učitelji v šolskem poslopju in zunaj njega. Med 17 mrtvimi, od katerih sta dva podlegla ranam v bolnišnici, sta bila tudi šolski trener ameriškega nogometa, profesor zemljepisa in sin enega šerifovih namestnikov Parklandu, še 15 žrtev napada pa pa je bilo laže ali huje ranjenih. Strelec se je umaknil s kraja zločina med bežečimi dijaki, policija pa ga je aretirala v okoli štiri kilometre od šole oddaljenem Coral Springsu, pri čemer se ni upiral.

Preiskovalci so že pregledali njegove objave na spletu, a navedli le, da so nekatere med njimi zelo problematične, podrobnosti pa niso objavili. Javno so zakrožile fotografije, na katerih se postavlja z različnim orožjem, njegove siceršnje račune na družbenih omrežjih pa so očitno v interesu preiskave nemudoma blokirali in se do njih ameriški mediji niso dokopali. Slednji so prenašali izjave Cruzovih znancev, ki so pripovedovali, da se je sproščal v streljanju, se udeleževal vojaških urjenj ter bil težaven sošolec. Za varnostne organe obremenjujoče pa je, da se je kljub temu legalno dokopal do orožja. Očitno izključitev iz zasebne šole v Parklandu zaradi groženj sošolcem ni pristala v njegovi kartoteki, čeprav so na njej izdali učiteljem opozorilo, naj ga na območje kampusa ne spustijo z nahrbtnikom.

Orožje ostaja tabu

Samo v letošnjem letu je bilo na ameriških šolah že 18 strelskih incidentov z ranjenimi ali mrtvimi učenci. Po nezaslišanem zločinu, ko je leta 2012 20-letni Adam Lanza v Connecticutu ubil dvajset osnovnošolcev in šest učiteljev, ameriški kongres ni prisluhnil zahtevam po zaostritvi pogojev za posedovanje orožja, ki je bilo legalno dosegljivo tudi Stephenu Paddocku, ki je v Las Vegasu ubil 58 ljudi, ranil pa jih okoli 800. V svojem arzenalu je imel več kot 40 kosov orožja, polovico tega pa je brez težav prinesel v hotelsko sobo, iz katere je streljal na udeležence glasbenega festivala.

Tudi po tragediji na Floridi kakšne spremembe na tem področju ni pričakovati. Ameriški predsednik Donald Trump jo je enostavno pripisal »psihično moteni osebi« in ostal zvest orožarskemu lobiju, ki ga je podpiral med volilno kampanjo, ter napovedal ukrepe za večjo varnost na šolah. Ti so že zdaj za svet zunaj ZDA neobičajni, saj so se tamkajšnje premožnejše šole opremile tudi z detektorji kovin in se bodo sčasoma približale varnostnim ukrepom na letališčih. Vse glasnejši so tudi pozivi, da bi bi bili poleg nekaterih varnostnikov na šolah oboroženi tudi učitelji, kar je že dovoljeno v več ameriških zveznih državah. Od leta 2014 imajo lahko učitelji prikrito orožje v razredih v devetih državah, v še nekaterih drugih pa vzgojno osebje v šolskih kampusih in drugih prostorih.

Streljanje strelski pohod Florida Parkland ZDA kronika