Ob bližajočem se koncu Vikingov se na televiziji odpirajo nove priložnosti za zgodovinske serije. Lani smo tako že dobili serijo o vitezih templjarjih z Zatonom vitezov, ki ni izpolnila pričakovanj, precej drugače pa bi bilo lahko s serijo The Ceasars, ki jo je napovedal Michael Hirst, prvo ime med avtorji zgodovinskih serij. Naziv prvaka je na mestu. Hirst stoji za Camelotom, kratkotrajni seriji o kralju Arthurju, Tudorji, v katerih je debelega in neprivlačnega Henrika VIII. igral precej bolj seksi Jonathan Rys Meyers, in za Vikingi, kjer je Ragnarja upodobil Travis Fimmel.
Tudorji so se končali po 37 epizodah oziroma štirih sezonah ter prejeli nagrado emmy in nominacijo za zlati globus, Vikingi, ki se bodo verjetno končali letos, pa so prinesli še boljše rezultate. Ne samo v Skandinaviji, ki je na njihov račun privabila več turistov, ampak tudi drugje po svetu, vključno z ZDA, kjer je imela vsaka od 90 epizod v povprečju osem milijonov gledalcev. History Channel, ki je Vikinge produciral, je s tem dobil svoj prvi igrani hit, prav ta televizija pa bo najverjetneje postala tudi prostor za Cezarja.
Nov poskus Scorseseja
Rim v igrani televizijski produkciji ni neraziskan teren. HBO je produciral in predvajal dve sezoni zgodovinske serije Rim (Rome), ki je hitro postala kultna, pred 40 leti pa je bila z emmyjem nagrajena tudi miniserija o zgodovini rimskega imperija Jaz, Klavdij (I Claudius).
Hirst strast do antičnega Rima, ki ga po svojem scenariju že dolgo hoče videti na televiziji, deli z Martinom Scorsesejem, ki bo pri seriji, posvečeni mlademu Juliju Cezarju in njegovemu vzponu na oblast, sodeloval kot izvršni režiser. Ali bo katero od epizod tudi režiral, ni znano, je pa to dokaj mogoče, saj je enako počel že prej. Najprej z Imperijem pregrehe, serijo o mafiji v Atlantic Cityju v času recesije s Stevom Buscemijem v glavni vlogi, nato pa še z Vinilom, serijo o newyorški glasbeni industriji v 70. letih prejšnjega stoletja, ki je kljub visokemu proračunu in zagretim oboževalcem preživela le eno sezono. V primeru obeh je režiral pilotno epizodo, kot izvršni producent pa od začetka do konca vztrajal pri tem, da sta bili seriji tako kot njegovi filmi karseda avtentični, četudi zato manj dramatični. Kako bo to šlo skupaj z avtorsko svobodo, ki si jo v svojih interpretacijah zgodovine privošči britanski scenarist Michael Hirst, bo zanimivo videti, že zdaj pa je jasno, da serija The Ceasars, ki jo bodo začeli snemati prihodnje leto, zaradi Scorseseja ne bo poceni.
Dragi Scorsesejevi projekti
Da gre Scorsese rad čez proračun in da ta že v začetku ni nizek, je znano dejstvo, ki se potrjuje tudi pri njegovem najnovejšem filmskem projektu The Irishman, v katerem bo združil vse – Roberta DeNira, Ala Pacina, Joeja Pescija in Harveyja Keitela, zraven pa še Bobbyja Cannavaleja in Raya Romana iz Vinila ter Jesseja Plemonsa iz Krivih pot in Farga. Z gangstersko dramo se vrača v čase Dobrih fantov, produkcija pa je že presegla 140 milijonov dolarjev.
Prvotni proračun je znašal sto milijonov dolarjev, ki jih studio Paramount ni bil pripravljen plačati, zato je kot producent in Scorsesejev rešitelj vskočil Netflix in mu izplačal 125 milijonov dolarjev, od katerih je od 10 do 15 milijonov dolarjev vzel Scorsese. Preostali milijoni bodo v večini porabljeni za igralce in posebne učinke, med katerimi bo največ stalo pomlajevanje Roberta DeNira. De Niro v filmu v vseh fazah njegovega življenja igra plačanega morilca mafije Franka Sheerana – The Irishmana, ki je izvršil najmanj 25 umorov, pomlajevanje pa bo v postprodukciji izvedlo podjetje Industrial Light & Magic (ILM), ki je pomladilo in postaralo tudi Brada Pitta v Fincherjevem Nenavadnem primeru Benjamina Buttona. Irishman bo tako morda postal najdražji Scorsesejev film. Od 150 milijonov visokega proračuna Huga ga loči le še deset milijonov, Tolpe New Yorka in Volka z Wall Streeta ter Aviatorja, ki so stali od 100 do 110 milijonov dolarjev, pa je že presegel.
