O projektu Cerod so se MO Novo mesto ter ostale dolenjske, belokranjske in posavske občine leta 2002 dogovorile z medobčinsko pogodbo o izgradnji in obratovanju Regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske. V prvi fazi projekta (Cerod I) je bilo v letu 2006 sanirano in razširjeno odlagališče Leskovec pri Novem mestu, druga faza (Cerod II) pa je v letih od 2009 do 2012 predvidevala izgradnjo objektov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.
Cerod I kot vzoren slovenski projekt je ob zaključku leta 2007 prešel v upravljanje, nato pa najem v letu 2006 ustanovljenega podjetja Cerod, ki ga je MO Novo mesto pooblastil za izvedbo projekta Cerod II. Naloga podjetja je bila, da zagotovi cenovno ugodno odlaganje odpadkov za vse družbenice. Projekt je z načrtovanih 24 milijonov evrov zrasel na 40 milijonov evrov, ob zavedanju, da se bodo količine odpadkov za opredeljeno regijo zmanjševale in so padle z 62.862 ton leta 2008 na 17.970 ton v letu 2017 oziroma za 71 odstotkov.
Po načrtih naj bi se gradnja Ceroda II začela leta 2009, investitor pa takrat ni imel niti popolne vloge kot osnove za odločanje o višini sofinanciranja projekta na pristojnem ministrstvu.
Ker projekt ni tekel po načrtih, smo MO Novo mesto opozarjali, da nas zakonodaja zavezuje, da je treba odpadke sortirati pred odlaganjem, ter da morajo pospešiti aktivnosti pri pripravi vloge za pridobitev sredstev oziroma poiskati drugo rešitev za možnost financiranja. V avgustu 2010 je podjetje Cerod prejelo odločbo o prekršku Inšpektorata RS za okolje in prostor zaradi odlaganja komunalnih odpadkov, ki niso obdelani v skladu s postopki. Do 31. 10. 2010 bi morala družba odlagati samo predhodno obdelane komunalne odpadke. Obdelavo je za podjetje Cerod začel izvajati zunanji izvajalec po 295.000 evrov mesečno, medtem ko nakup stroja za tako obdelavo stane 650.000 evrov. To dejstvo je precej zamajalo zaupanje posavskih članic do podjetja Cerod.
Zaradi neodzivnosti pristojnih na Cerodu in MO Novo mesto smo začeli razmišljati o svoji sortirni liniji. Konec leta 2011 je župan MO Novo mesto predstavil predlog o javno-zasebnem partnerstvu za Cerod II. Koncept gradnje se je popolnoma spremenil, za kar bi potrebovali bistveno več časa. Zato je padla odločitev za gradnjo sortirnice v Krškem. Stekla je v aprilu 2012, zaključila pa se je avgusta 2012.
V podjetju Cerod ima MO Novo mesto prevladujoči vpliv z 52,70 odstotka, skupaj s primestnimi občinami, ki so vključene v Komunalo Novo mesto, 68,24 odstotka, medtem ko je delež Občine Krško 8,423 oziroma Posavja skupaj 22,77 odstotka, delež belokranjskih občin je 8,99-odstoten. Odločitev na svetu županov je sprejeta, če zanjo glasuje več kot 75 odstotkov družbenic. Občina Krško torej nikoli ni bila ključna odločevalka in pripravljalka sklepov, pomembnih za izvedbo projekta Cerod II.
Na seji sveta županov družbe Cerod maja 2015 je svet dobil v vednost dokument MO Novo mesto z dne 12. 5. 2015, s katerim MO Novo mesto Helectorju sporoča, da od pogodbe odstopa oziroma jo »prekinja«. Svet županov je ta dokument potrdil, a je bila pogodba formalnopravno potem ustavljena zaradi odstopa od pogodbe MO Novo mesto.
Skupni jezik smo našli šele v letu 2015 z odločitvijo, da je nadaljevanje projekta s tolikšno zamudo in brez evropskih sredstev nesmiselno. Sedanji župan g. Macedoni je odigral pozitivno vlogo, saj je z njim MO Novo mesto kot vodilna občina in investitorica končno spoznala, da so vse možnosti za črpanje evropskih sredstev zamujene.
Kljub našim pozivom k tožbi podjetja Helector zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti MO Novo mesto tega ni storila. Je pa tožbo proti MO Novo mesto vložilo podjetje Helector. Zaradi neodzivnosti MO Novo mesto smo se posavske občine izključno zaradi zavarovanja lastnega interesa odločile za tožbo.
Občina Krško nikoli ni bila ključna odločevalka za izvedbo projekta Cerod II. Navedbe g. Koncilje, »da je tožba proti MO Novo mesto sprenevedanje«, so neupravičene in zavajajoče. Občina Krško si je skupaj z drugimi posavskimi občinami ves čas prizadevala, da bi center zaživel, kot je bilo prvotno načrtovano. Žal pa vse od leta 2006 do 2011, ko je bil pravi čas za gradnjo, tako investitor MO Novo mesto kot izbrani izvajalec nista pravočasno izvedla potrebnih aktivnosti, da bi projekt še lahko izpeljali.
Mag. Miran Stankožupan občine Krško
