Alešu Šabedru, ki je UKC Ljubljana od začetka leta vodil kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja, so nadzorniki bolnišnice danes pričakovano namenili še poln mandat. Svoje odgovornosti se zaveda, je zatrdil: »UKC Ljubljana je najpomembnejša in najboljša institucija v Sloveniji z odličnimi zaposlenimi in veliko znanja.« Zaposleni od njega med drugim pričakujejo reševanje krize zaradi pomanjkanja strokovnjakov na mnogih oddelkih, pozivajo pa ga tudi k previdnosti pri varčevanju.
Predolgo čakanje bolnikov in druge kritične točke
Šabeder, ki je pred prihodom v osrednjo slovensko zdravstveno ustanovo vodil Semenarno Ljubljana, danes na vprašanja novinarjev ni odgovarjal. Kako bo reševal kritične težave bolnišnice, namerava javnosti predstaviti danes. Dosedanji vršilec dolžnosti jih je prepričal s svojimi pogledi, kako se spopasti s stroški in povečati prihodke bolnišnice, je danes pojasnil predsednik sveta UKC Ljubljana Jože Golobič. Ker gre za obdobje sanacije finančnih težav, bo imela tokrat namesto vlade zadnjo besedo pri imenovanju novega vodstva ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Neposredno se o soglasju še ni izrekla, je pa v zadnjem času že dala vedeti, da ceni menedžerske izkušnje dosedanjega vršilca dolžnosti. Poleg Šabedra, ki je nasledil razrešenega Andraža Kopača in je že peti človek na čelu UKC Ljubljana v mandatu vlade Mira Cerarja, je razpisne pogoje tokrat izpolnjeval še župan občine Dobrepolje Janez Pavlin.
Med najbolj očitnimi težavami, ki pestijo bolnike UKC Ljubljana, so nedopustno dolge čakalne dobe. Pri marsikateri operaciji so celo najdaljše v državi, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje za januar. Okoli dve leti tamkajšnji bolniki na primer čakajo na operacijo hrbtenice in ščitnice, dobro leto in pol na posege na ušesu, okoli 16 mesecev pa na operacijo žolčnih kamnov in kile. Dolge so tudi čakalne dobe v nekaterih ambulantah, na primer očesni in revmatološki (tudi po leto in pol). Tudi če zaposleni vrste na svojih oddelkih in klinikah uspešno krajšajo, za zdaj niso deležni variabilnega dela dohodka, ki ga je za take primere predvidela vlada. Bolnišnica se je iz projekta, v katerem je na voljo denar za nagrajevanje bolj obremenjenih in uspešnejših zaposlenih, namreč izvzela kar sama.
»Krajše obravnave, daljše vrste za pogrebe«
Milenko Stankovič, ki vodi sindikat zdravnikov Fides v ljubljanskem kliničnem centru, od Šabedra pričakuje odprt in pošten dialog o odprtih vprašanjih. Med ključnimi žarišči nejevolje so dežurna mesta, na katerih je plačilo za delo nižje kot sicer. Novemu vodstvu bodo dali še nekaj časa, da to uredi, če ne bo uspeha, pa bi se lahko zdravniki po Stankovičevih besedah odločili za umik soglasij za nadurno delo. Prav tako bo treba pripraviti načrte, kako zapolniti hude kadrovske primanjkljaje, je opozoril: v primerjavi z dunajskim centrom AKH, kjer opravijo podobno število zdravljenj, je v ljubljanskem kliničnem centru okoli 400 zdravnikov manj.
Predsednik sindikata UKC Ljubljana Matija Cevc opozarja, da je pomanjkanje zaposlenih tesno povezano s tem, kako dostopno bo v prihodnje zdravljenje v največji bolnišnici. »Bistveno premalo ni le zdravnikov, ampak tudi spremljevalnega kadra. Še toliko denarja za dodatna zdravljenja ne bo pomagalo, če ne bo dovolj ljudi, ki bi lahko opravili delo. Lahko bi se odločili, da bolnika namesto v petnajstih obravnavamo v dveh minutah. S tem bi čakalno dobo skrajšali, povečali pa bi vrste za pogrebe.« Izčrpani ljudje v naglici verjetneje kaj spregledajo ali naredijo napako, je spomnil Cevc. Novo vodstvo bo moralo po njegovem zato paziti, da se ne bi sanacije bolnišnice lotili z varčevanjem pri zaposlitvah.