Ker bo zunanji minister Karl Erjavec v četrtek v Sofiji, kjer se bo udeležil neformalnega zasedanja zunanjih ministrov članic Evropske unije, obravnave te tematike na naslednji seji vlade še ni pričakovati. Vendar pa niti na vladi niti na zunanjem ministrstvu zaenkrat te možnosti še niso tudi povsem izključili. Iz Ukoma so sporočili le, da bodo »vsa pojasnila javnosti podana potem, ko bo vlada sprejela sklepe v zvezi z vidiki in učinki priznanja Palestine«.
Vlada je sicer vprašanje priznanja Palestine obravnavala 2. februarja in razpravo prekinila, dokler ne bodo zbrane ocene s posameznih ministrstev, kakšne učinke bi lahko imelo priznanje Palestine na Slovenijo. Minister Erjavec je tedaj napovedal, da bo vlada obravnavo tega vprašanja nadaljevala 16. februarja, kar bi bilo sicer v petek, vendar bo vlada zasedala po ustaljenem urniku, v četrtek. Prav tako je Erjavec tedaj napovedal, da bo vlada sprejete sklepe takoj posredovala parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko (OZP), ki je prav tako prekinil razpravo na to temo v pričakovanju na stališče vlade.
Erjavec, ki se zavzema za priznanje Palestine, pričakuje, da bo vlada sprejela »pozitiven sklep«, da se nadaljuje s postopkom priznanja. Parlament naj bi nato ta proces zaključil v marcu ali najkasneje aprila, vsekakor pa še pred iztekom mandata. Priznanje pričakuje tudi predsednik DZ in podpredsednik največje koalicijske stranke SMC Milan Brglez.
Kakšne so ocene ministrstev, zaenkrat javno ni znano, je pa Erjavec v začetku februarja pojasnil, da so na MZZ že decembra, ko se je vlada odločala o nadaljevanju postopka priznanja, od vseh relevantnih ministrstev pridobili poročila o morebitnih posledicah in iz njih je izhajalo, da kakšnih posebnih negativnih učinkov ni pričakovati. Premier Miro Cerar je kljub temu zahteval, da »se še bolj podrobno pregleda, da nas ne bi kaj presenetilo«.
Nova poročila pripravila vsa ministrstva, tudi gospodarsko in finančno
Zunanji minister je že ocenil, da kakih posebnih učinkov za slovensko gospodarstvo priznanje Palestine ne bi imelo, saj je sodelovanje z Izraelom relativno skromno, lani je znašalo zgolj 95 milijonov evrov. Tudi ministrstvo za finance je že javno povedalo, da kakšnih posebnih negativnih posledic ne ocenjuje. Slovenijo bi tako lahko doletele predvsem politične posledice v smislu poslabšanja odnosov z Izraelom, ki priznanju Palestine nasprotuje.
Priznanju nasprotujejo tudi ZDA in to je v torek Brglezu pojasnil tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley. Strinjala sta se sicer, da je strateški cilj isti, to je mirna rešitev spora na Bližnjem vzhodu, ne pa, kako ustrezno bi priznanje bilo, da do tega cilja pridemo, je po srečanju povedal Brglez.
Predsednik DZ je ob tem sicer dodal še, da za Slovenijo ni vprašanje priznanje Palestine ali ne, temveč kdaj, so pa znotraj tega vedno možni »taktični premisleki, odvisno tudi od kompozicije vladajoče garniture«.
Čeprav je Hartley dejal, da ZDA priznanju Palestine niso naklonjene in da »v ZDA obstaja zaskrbljenost« glede možnosti priznanja s strani posameznih držav, pa predvsem v opozicijski SDS svarijo, da bi priznanje Palestine lahko močno škodovalo slovensko-ameriškim odnosom. Menijo, da Palestina s priznanjem ne bo pridobila prav nič, medtem ko bo Slovenija veliko izgubila.
