Jean-Claude Juncker je danes v Bruslju predstavil sveženj pobud o institucionalnih vprašanjih v povezavi z evropskimi volitvami maja 2019, ki naj bi izboljšale vez med institucijami in državljani EU. Sveženj bo izhodišče za razpravo na neformalnem vrhu unije 23. februarja v Bruslju.
Predsednik komisije, ki je bil na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), se je odločno zavzel za ohranitev tega koncepta, bolj poznanega po nemškem izrazu spitzenkandidaten. Gre za to, da vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru zmage te skupine na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Kritiki opozarjajo, da je koncept v nasprotju z evropsko zakonodajo, po kateri predsednika komisije izberejo voditelji članic unije.
Juncker je danes ob odločni podpori konceptu izpostavil, da v tem procesu ni samodejnosti, saj potrebuje predsednik komisije podporo voditeljev članic unije in Evropskega parlamenta. Ob tem je pozval k izboljšavam, na primer politične stranke naj vodilne kandidate imenujejo prej kot na prejšnjih volitvah, in sicer pred koncem tega leta. To naj bi dalo volivcem več priložnosti, da spoznajo kandidate in njihov program.
Manjša komisija naj bi delovala učinkoviteje, izpostavljajo v Bruslju
Juncker je danes pozval tudi k premisleku o zmanjšanju števila evropskih komisarjev. Sedaj velja načelo, da ima vsaka članica svojega komisarja. Za spremembe je potrebno soglasje članic unije. Manjša komisija bi v teoriji delovala učinkoviteje, porazdelitev portfeljev bi bila bolj uravnotežena, izpostavljajo v Bruslju. Obenem poudarjajo, da manjša komisija pomeni, da bi nekatere članice izgubile neposreden politični komunikacijski kanal iz komisije do državljanov in nacionalnih oblasti.
Lizbonska pogodba predvideva zmanjšanje števila komisarjev po novembru 2014, in sicer na dve tretjini članic, razen če voditelji članic soglasno odločijo drugače. Voditelji so po zavrnitvi pogodbe na irskem referendumu, da bi zagotovili podporo Ircev, odločili, da bo vsaka članica ohranila svojega komisarja tudi po novembru 2014.
Maja 2013 so odločili tudi, da bodo to odločitev znova preučili precej pred imenovanjem prve komisije po pristopu 30. članice unije ali pred imenovanjem komisije, ki bo nasledila komisijo, ki začne delovati novembra 2014, odvisno od tega, kaj se bo zgodilo prej. Juncker je danes znova izpostavil tudi svojo zamisel o predsedniku EU z dvema klobukoma - o združitvi položajev predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije, kar naj bi po njegovem prepričanju zagotovilo učinkovitejšo EU.
