Evropska komisija bo današnjo odločitev posredovala v potrditev Evropskemu parlamentu, imenovanje pa mora nato potrditi še Svet EU. Mandat trajanja te funkcije je pet let, brez možnosti podaljšanja, so danes sporočili iz komisije.

Enotni odbor za reševanje je novi organ evropske bančne unije, ki skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za davkoplačevalce in gospodarstvo.

Zdaj je nesporno čas za dokončanje bančne unije

Bančna unija se sproti dograjuje in izboljšuje, manjka pa še njen tretji steber, evropski sistem jamstva za bančne vloge, ki je ključen za njeno polno delovanje, je bilo slišati na današnji konferenci v Ljubljani. V trenutnih dobrih gospodarskih razmerah je po oceni guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca nesporno čas za njeno dokončanje.

Jazbec je na konferenci o dokončanju bančne unije navedel, da stabilne gospodarske razmere dajejo manevrski prostor za izgradnjo učinkovitih preventivnih mehanizmov.

To je po njegovih besedah pomembno tudi v luči tega, da bančni uniji po vzpostavitvi prvih dveh stebrov - enotnega mehanizma nadzora in enotnega mehanizma za reševanje bank - manjka še tretji, evropski sistem zajamčenih vlog.

Ključen je politični dogovor

Gre, tako Jazbec, za ključen element za zaupanje uporabnikov bančnih storitev. »Enotni bančni sistem je lahko resnično enoten le, če je zaupanje v varnost bančnih vlog enako ne glede na državo članico, v kateri posluje banka,« je dodal.

Tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je poudaril, da lahko bančna unija, ki je v izgradnji že od leta 2012, svoj potencial izpolni le, če bodo vsi njeni deli v polnosti delovali.

Spomnil je na vse dokumente, ki jih je Evropska komisija v zadnjih mesecih sprejela na tem področju. Priznal je, da je izzivov veliko, ključen pa je politični dogovor. Pri oblikovanju enotnega evropskega sistema jamstev za vloge, ki naj bi vsem komitentom v območju evra zagotovil enako raven varstva, imajo nekatere države, recimo Nemčija, sicer kar nekaj pomislekov, zato so v Bruslju nedavno predlagali nekatere kompromisne rešitve. Komisija bi si želela, da sistem zaživi v letu 2019.

Ob postavljanju tretjega stebra bančne unije je kar nekaj izzivov tudi v okviru prvih dveh.

Nadzor nad manj pomembnimi je primarno v vlogi nacionalnih nadzornikov

Rolf Klug iz Evropske centralne banke (ECB) je povzel kompleksno strukturo in odločanje v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki deluje pri ECB in v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki. Cilj mehanizma ni le nadzor in preprečevanje težav v bankah, ampak tudi odobravanje bančnih licenc ter harmonizacija metodologije nadzora, kapitalskih zahtev in modelov ocene tveganj.

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je zatrdil, da mora biti enotni bančni nadzornik konsistenten, strog, zahteven in pošten ter do vseh enak, pravočasno pa mora tudi zaznavati tveganja.

Mehanizem nadzora sicer pokriva vse banke v evrskem območju, a ECB v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki neposredno izvaja nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami, medtem ko je nadzor nad manj pomembnimi primarno, ne pa izključno, v vlogi nacionalnih nadzornikov, v primeru Slovenije tako Banke Slovenije.

Ohranitev kritičnih funkcij bank

Znotraj mehanizma se oblikujejo tudi najboljše prakse, kar je po Dolenčevih besedah koristno predvsem za manjše države. Naslednji korak v razvoju mehanizma bo po njegovi oceni prehod od harmonizacije in centralizacije k proporcionalnosti in prilagodljivosti ukrepov nadzora, ena od želja Banke Slovenije pa je, da bi se nadzorniški procesi skrajšali.

Član uprave NLB Archibald Kremser je dejal, da si banke želijo nekoliko bolj pragmatične pristope, ki bi osredotočali manj na normiranje in bolj na učinkovito izvajanje v praksi.

NLB ima sicer v splošnem zelo dobre izkušnje z enotnim nadzorom, njihov cilj pa je, da v naprej predvidijo pričakovanja nadzornikov in so tako proaktivni. Dodatno kompleksnost pri njih ustvarja dejstvo, da je skupina NLB prisotna tudi zunaj EU.

Če je enotni mehanizem nadzora prizadevanje za harmonizacijo nadzorniških praks, je enotni mehanizem reševanja bank novost. Njegov cilj je na urejen način in brez uporabe javnih sredstev reševati banke v težavah, tako da se ohranijo njihove kritične funkcije.

Večina dela sloni na preventivi

Sestavljajo ga Enotni odbor za reševanje bank, ki se ukvarja z velikimi čezmejnimi skupinami, in nacionalni organi za reševanje, ki so odgovorni za manjše bančne akterje. V Sloveniji je ta organ Banka Slovenije, ki je zadolžena za NLB, Novo KBM in Abanko.

V okviru mehanizma so po po besedah Antonia Carrascose si želijo letos oblikovati načrte za 99 odstotkov od 142 bank oz. skupin, za katere so zadolženi. Delo, tako Carrascosa, je usmerjeno v naprej. Ne čakajo tako zgolj na težave bank, temveč večina dela sloni na preventivi in prepričevanju deležnikov k iskanju rešitev brez uporabe davkoplačevalskih sredstev. Prva linija obrambe je pri tem t. i. mehanizem bail in, v skrajni fazi pa so na voljo tudi sredstva iz enotnega sklada za reševanje bank.

Pripravljeni načrti okrevanja

Viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak je pojasnil, da pri njih deluje posebna služba za reševanje. Nadzorniški organ in organ za reševanje sta tako v Sloveniji pod isto streho, a operativno ločena.

Banke imajo pripravljene načrte okrevanja, Banka Slovenije pa okrepi nadzor z zgodnjimi ukrepi posredovanja. Če pa bi se razmere v banki resno poslabšale, bi nastopila služba za reševanje.

Pri načrtu okrevanja gre tako po Bošnjakovih besedah za analogijo požarnemu načrtu. "Vsaka banka ga mora imeti, dejansko pa bo uporabljen zelo redko," je dejal. Ključna je v procesu tudi komunikacija z bankami, kar je potrdil član uprave Nove KBM Jon Locke.

Tam imajo posebno stalno enoto za to področje, priprava načrtov pa je del rednega cikla načrtovanja v banki. V njej sodelujejo vsi deli banke, so pa ti načrti po njegovih besedah zelo podrobni in se sproti razvijajo glede na smernice.