Povabilu na letošnji seminar sta se odzvala priznana nizozemska florista Jack van der Ende in Eric Pannenborg, pečat nedeljskemu dogodku pa sta s svojo prisotnostjo dala tudi veleposlanik Kraljevine Nizozemske pri nas Bart van Twaalfhoven in soproga.
O moči nizozemskega vrtnarstva govori dejstvo, da več kot polovica mednarodne trgovine z rezanim cvetjem in rastlinami poteka skozi Nizozemsko. Prav tako Nizozemci realizirajo več kot 80 odstotkov svetovnega izvoza čebulic, vrtnarstvo pa zaposluje nekaj manj kot 300.000 ljudi. Da je industrija pri njih dejansko močna, nam potrdi tudi Peter Ribič, strokovnjak za hortikulturo in sodelavec v Biotehniškem centru Naklo, ki se je pred dnevi znašel v vlogi povezovalca dogodka Trendi v floristiki. »Nizozemski floristi so cenjeni in priznani. Prisotni so po vsem svetu, sama industrija pa gre z roko v roki s predelavo ter aktualnimi oblikovalskimi trendi,« pove Ribič, ki skupaj s kolegico dr. Sabino Šegula že tradicionalno okrasi baziliko svetega Petra v Vatikanu za božične in velikonočne slovesnosti.
Nizozemci ostajajo »trendsetterji«
A ne glede na moč trga so tudi na Nizozemskem v zadnjem desetletju zaprli marsikatero cvetličarno in vrtnarijo, saj so stroški dela in energije previsoki. »Čeprav je tudi njih prizadela gospodarska kriza, ostajajo vodilni v panogi. Če pa vzamemo ceno proizvodnje, zagotovo prihaja cenejše cvetje iz Etiopije in Kenije, kjer so pogoji za vzgojo mnogo prijaznejši in cenejši. Nizozemska ima namreč precej neugodne razmere za proizvodnjo v rastlinjakih: ne le veter, nizke temperature, tudi megla, dež in (pre)malo sončnega obsevanja ustvarjajo razmere, ki niso ravno ugodne za vzgojo rezanega cvetja,« razloži Ribič in kot primer izpostavi brogovito (Viburnum opulus): »Rastlina, ki raste kot grmovnica, na prostem pri nas zacveti maja. Če jo želimo imeti ta hip na prodajnih policah cvetličarne kot dodatek v šopek rezanega cvetja, to pomeni, da jo moramo vzgajati v ogrevanem rastlinjaku. Da bi se nam to finančno splačalo, je treba vzgojiti veliko število rastlin.« Imajo pa zato na Nizozemskem do potankosti izpopolnjeno tehnologijo vzgoje rastlin in zelenjave v rastlinjakih, primer uspeha je seveda tudi cvetlična borza. »So odlični pogajalci, ki obvladajo svoj posel,« v smehu pripomni sogovornik, ki odkrito prizna, da ceni njihovo znanje, strokovnost in tržne spretnosti. »Če izpostavim ideje, ki so predstavljene danes, lahko rečem, da med seboj kombinirajo veje od trte do drevnin, ki jih prej nismo nikoli, pa vse do različnih vrst cvetja. Podobno kot v modi so se tudi tu pravila močno razrahljala. Tako lahko danes vidimo prevešajoč in z različnimi vrstami cvetja izredno bogat šopek; modni so podolgovati šopki najrazličnejših oblik. Lahko rečemo le, da je dandanes omejitev nebo. Pri pogrebni floristiki pa še vztraja tradicija.«
Cvetje kupujemo skupaj s salamo, kruhom in mlekom
Kaj pa pri nas, v Sloveniji? Na vprašanje, kako močni smo na področju hortikulture, sogovornik spomni, da smo vse do leta 1945 poznali visoko razvito vrtno kulturo in se lahko ob bok postavili Dunaju in Budimpešti. »Čutil se je močan vpliv avstro-ogrskega cesarstva. Po drugi svetovni vojni pa so se stvari močno spremenile, delavstvo, lastni vrtovi, lastna proizvodnja – vrtnariti je znal vsak. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je panoga začela počasi razvijati in nekako dosegla vrhunec v poznih devetdesetih,« pove Ribič, hkrati pa ne pozabi izpostaviti vrednosti izkušenih rok izšolanih cvetličarjev. »S prihodom megalomanskih nakupovalnih centrov konec prejšnjega stoletja so se močno spremenila tudi nakupovalne navade. Zdaj marsikdo kupuje cvetje hkrati s salamo, mlekom in kruhom. Še vedno pa velja, da smo cvetličarji in vrtnarji tisti, ki dodajamo vrednost izdelkom, jih naredimo lepše, vrednejše, saj sta vanje vložena trud in strokovno znanje. To je zagotovo dodana vrednost, poleg tega je prisotno tudi izobraževanje stranke o oskrbi in rabi cvetja doma.«
Navadno je najbolj hvaležna moška stranka
O tem, kakšen odnos imamo Slovenci do rezanega cvetja, so številke precej zgovorne, saj nas po porabi uvrščajo nekoliko nad sredino evropskega povprečja. »Vendar je treba omeniti, da je ta številka visoka predvsem na račun pogrebne floristike. Navadno nam ob tej priložnosti za pokojnika ni težko naročiti več vencev ter nekaj aranžmajev. Tudi ko gremo na obisk, raje podarimo nekaj 'uporabnega', če se bomo odločili za cvetje, pa bo to zagotovo lončnica, ki ima po naših prepričanjih daljšo obstojnost. Zakaj ne šopka, ki polepša še tako slab dan?« komentira sogovornik in pripomni, da gre praktično za misijo nemogoče. »Tukaj je vloga nas, cvetličarjev in vrtnarjev, da naredimo več in izpostavimo dejstvo, da je podarjanje cvetja nekaj iskrenega, lepega, lahko rečemo izjemnega. Šopek cvetja simbolizira naklonjenost, spoštovanje. In v prihajajočih dneh bo priložnosti, da podarimo cvetje, veliko.« Že za valentinovo navadno podarimo cvet. Rdečo vrtnico, ki simbolizira ljubezen, naklonjenost. »Imamo različne stranke; če govorimo o mladih zaljubljencih, je meni osebno najbolj simpatičen cvet ene vrtnice, zavit zgolj v papir, s kančkom hudomušnosti podarjen z usti,« v smehu pove Ribič in nadaljuje, »stranka srednjih let navadno izbere tri do pet vrtnic ali drugih cvetov, seveda pa v tem času prednjačijo šopki spomladanskih cvetlic, od anemon, hijacint do tulipanov in narcis. Ne nazadnje, valentinovo je prvi znanilec pomladi.«
In medtem ko dame navadno pridejo v cvetličarno z že izdelano idejo, so moški pogosto izgubljeni. »Mislim, da bi se marsikdo strinjal, da so moške stranke nekoliko drugačne, potrebujejo naše usmeritve in predloge, saj največkrat ne vedo, kaj izbrati med vsem cvetjem in materiali, ki so na voljo. Izjemnega pomena je prodajati cvetje z zgodbo, saj s tem polepšaš dan ne samo obdarovancu, pač pa tudi tistemu, ki šopek podarja.«
Omenili smo že valentinovo, ob dnevu žena pa je izbor podarjenega cvetja nekoliko drugačen. Kot pravi Ribič, je med starejšimi še vedno močno prisoten rdeč nagelj, simbol delavstva, upora. »Odločijo se za nagelj in roženkravt ali nagelj in rožmarin. Prav tako podarjajo roza ali beli nagelj. So tudi možje, ki partnerki ob tej priložnosti podarijo aranžiran amarilis, strelicijo, helikonijo kot nekaj posebnega, eksotičnega. Izberejo cvet, ki je že sam po sebi bolj markanten, medtem ko za materinski dan otroci pogosto izberejo šopek spomladanskega cvetja,« še pove sogovornik in doda, da ima šopek lahko še večji pomen, če ga narediš iz cvetja, ki si ga nabral med sprehodom in mu tako dodal osebni pečat.
