Kaj imajo skupnega medved, ribiči v Piranskem zalivu, tržnica s sočnimi lubenicami, banja, vlak smrti in policisti? Ob hitrem razmisleku zagotovo ničesar, toda tisti, ki so minulo nedeljo obiskali eno najlepših planot v Julijskih Alpah, poznajo odgovor. To je Eurosank 2018.

Potem ko so organizatorji omenjene prireditve pred štirimi leti zaznamovali jubilejno deseto ponovitev najatraktivnejšega pustnega slaloma, so se veseljaki in ljubitelji aktivnega življenjskega sloga po letih zatišja vnovič zbrali pred Športnim centrom Triglav Pokljuka na Rudnem polju.

Šest ekip je predstavljalo privlačne fantazijske kreacije – doma izdelana drseča vozila, ki zmorejo na zmerni strmini prevoziti štiri slalomska vratca brez dodatne tehnične pomoči, zgolj s pomočjo gravitacije in sile prostega pada ter človeškega dejavnika. Ocenjevalna komisija je s pomočjo občinstva kot najbolj atraktivno ekipo izbrala tako imenovani olimpijski vlak smrti.

»Idejo smo dobili na sestanku. Kreacijo smo v veselem vzdušju izdelovali približno dva tedna. Predstavljamo vse olimpijske postaje, kjer so naši športniki osvojili medalje. Žal nam nekaj postaj oziroma vagončkov manjka, saj je nekatere naše člane v ekipi v posteljo položila gripa. Mi pa smo si zdravje utrdili tudi s pomočjo posebnega viskija,« je zaupal Boštjan Zidar.

Skupaj s člani ekipe so na Eurosanku več kot uspešno sodelovali že pred leti, ko so občinstvo prevzeli in podkupili s pomočjo Tita, ki je rezal salamo. Seveda so mu družbo delale soproga Jovanka in mlade pionirke, ki so prinesle štafeto. Tudi takrat so se uvrstili med najboljše ekipe.

Ampak biti zmagovalec in si prislužiti praktične nagrade v pravi zimski pravljici še zdaleč ni bilo najpomembnejše. V ospredju so bili veselo rajanje, dobra volja, ekipni duh in rekreacija na svežem zraku.

»Pokljuko je treba vrniti tja, kjer je že bila. Vsako nedeljo mora biti v tukajšnjih smučinah na stotine tekačev in drugih ljubiteljev zimskih športov,« meni idejni vodja Eurosanka, navdušen tekač na smučeh, satirik in novinar Tone Fornezzi - Tof.

Po sušnih letih, ko na Pokljuki ni bilo pravega posluha, mu je prireditev skupaj s podporniki znova uspelo obuditi v življenje. Z udeležbo ekip je bil zadovoljen, veseli obrazi gledalcev in navijačev pa so bili tako in tako najboljši dokaz, da se Slovenci radi zabavamo.

»Delamo na tem, da se bomo znali v prihodnje še bolj poveseliti, zato se že prihodnje leto, ko bomo k sodelovanju povabili številna aktivna društva, nadejamo še več prijavljenih ekip,« je ob koncu zabavnega pustnega tekmovanja povedal Tof.