Ni vprašanje, kaj bo, če nemške vlade ne bo, pač pa, kaj bo, če bo
Ko je bil februarja 1964 izvoljen za predsednika nemških socialnih demokratov, je Willy Brandt dobil 97 odstotkov glasov delegatov strankine konference. Nihče pred njim in nihče po njem ni v povojni Nemčiji toliko let vodil socialne demokracije (SPD) kot avtor (takrat) nove »vzhodne politike« in Nobelov nagrajenec za mir – celih 23 let. In na nobeni konferenci v tem obdobju Brandt ni dobil nove zaupnice z manj kot 90 odstotki glasov; njegov najboljši dosežek je bil 99,4 odstotka. Kar je bilo za tri desetinke točke manj od dotedanjega rekorda (99,7) Kurta Schumacherja leta 1947. Sedemdeset let po Schumacherju je to znamko na absolutno raven popravil Martin Schulz. Marca lani je zanj kot novega predsednika stranke glasoval sleherni delegat SPD.
Teh 100 odstotkov je bila v številko prelita stiska stranke z bogato in slavno zgodovino. V številko prelito upanje socialdemokratov, da ima tudi prihodnost. In v š...