Kaj sploh je nasilje? Je prijatelj, ki mi reče »špeglar«, nasilen? Ali naj za to povem razredničarki ali vsaj staršem? S takimi vprašanji se srečuje kar nekaj osnovnošolcev, srednješolcev, navsezadnje tudi odraslih.
Tudi Z. M. je te stvari premleval. Danes srednješolca so sošolci v obdobju med šestim in osmim razredom osnovne šole zafrkavali. Šlo je za manjše ali večje žaljivke, ki se nikomur niso zdele sporne. Sčasoma se je vse stopnjevalo, prihajalo je do manjšega fizičnega nasilja. Iz Z. M. so se norčevali, ker naj bi bil »drugačen«. Zanimala ga je umetnost, bil je bolj sramežljiv in veliko je igral videoigrice. Žaljivke so ga prizadele, a zanje ni povedal nikomur. Nasilje so nad njim izvajali njegovi »prijatelji«, vrstniki, s katerimi se ne druži več. Čeprav bi danes reagiral drugače, saj pravi, da se za otročje vrstnike sploh ne bi zmenil, pa nekje v sebi še vedno čuti posledice.
V nekaterih situacijah še vedno nima dovolj samozavesti ali pa ne naredi stvari, ki si jo želi, saj ga je sram in se mu zazdi, da je spet »posebnež«. V glavi Z. M. zbadljivke včasih še vedno odzvanjajo. Pravi, da je vrstnikom kljub temu oprostil. Vsem, ki so žrtve nasilja, pa sporoča, da naj se pogovorijo z nekom, ki mu zaupajo, pa naj bo to mama, oče, razrednik, profesor slovenščine… Nato naj se z nasilnežem soočijo. »Ko človeka postaviš pred ogledalo, po navadi vidi svoje napake,« pravi.
Več verbalnega kot fizičnega nasilja
Diplomirana psihologinja Tina Pušnik pravi, da je nasilje vedenje, s katerim se namerava koga fizično ali duševno prizadeti oziroma poškodovati. Kar pa se verbalnega nasilja tiče, je opredelitev precej subjektivna. Nekomu bo žaljivka »špeglar« smešna, nekdo drug pa bo zaradi tega prizadet. Vendar pa na Gimnaziji in ekonomski šoli Trbovlje, kjer je zaposlena, po ugotovitvah psihologinje nasilja ni veliko. Sama se spomni le nekaj primerov, ko sta dijaka fizično obračunala in ko je več dijakov v razredu verbalno obračunalo z dijakinjo ali dijakom.
Nasilje v osnovnih in srednjih šolah se razlikuje, pravi Pušnikova. Na osnovnih šolah se pojavlja več fizičnega nasilja kot na srednjih šolah. Psihologinja je poudarila, da je praviloma več nasilja na poklicnih šolah v primerjavi z gimnazijami. Tako na osnovnih kot na srednjih šolah pa raziskave konsistentno kažejo na več verbalnega kot fizičnega nasilja.
Včasih se zgodi, da se z vrstniškim nasiljem ukvarja policija, a je težko oceniti, s koliko primeri se srečajo. Na policiji so poudarili, da je termin medvrstniško nasilje zastavljen zelo široko in zajema različne pojavne oblike nasilja, kot so fizično in psihično nasilje, pretepanje, tatvine, poškodovanja… »Treba je vedeti tudi, da bi naj se dogodki odvijali v okviru šolskih okolišev oziroma na poteh, kjer mladostniki hodijo v šolo oziroma iz nje, prav tako sem spada javni prevoz, s katerim se mladostniki prevažajo. Ob vsem tem je treba upoštevati še vzrok za nastanek nekega nasilja, ki pa mora trajati neko daljše časovno obdobje,« je pojasnil predstavnik policije Simon Slokan, nato pa to ponazoril še s primerom: »Če se sošolca spreta in stepeta, pri tem pa gre za enkraten dogodek, ne moremo govoriti o medvrstniškem nasilju, govorimo pa o različnih pojavnih oblikah nasilja.«
Policija obravnava nekaj deset primerov na leto
Policija na letni ravni obravnava le nekaj 10 dogodkov, ki izpolnjujejo vse znake medvrstniškega nasilja, in poleg tega zoper kršilce poda kazensko ovadbo ali uvede postopek o prekršku. Na območju policijske postaje Trbovlje so v zadnjih letih obravnavali tri take primere. Medvrstniško nasilje, kot ga razumejo psihologi in sociologi, je lahko skrito tudi v drugih poimenovanjih. Ob tem se pojavi vprašanje, ali ostane veliko primerov medvrstniškega nasilja neprijavljenih. Slokan odgovarja, da je po mnenju policistov obravnavano nasilje dejansko le vrh ledene gore.
Iz statistike policije je razvidno, da v zadnjih letih obravnavajo okrog 200 primerov kaznivih dejanj na leto, ko sta tako žrtev kot osumljenec mladoletnika, vendar teh dogodkov ne morejo umestiti v kategorijo medvrstniško nasilje. Gre za primere, kot je omogočanje uživanja prepovedane droge. Statistika na območju Trbovelj takšnih primerov ne zajema.
Slokan ob vprašanju, kaj privede do nasilnega dejanja med vrstniki, ugotavlja, da se vse začne z nesprejemanjem drugačnosti. Do posameznih dogodkov lahko prihaja zgolj zato, ker nekdo ni imel oblečenih oblačil najboljše znamke, medtem ko so nekoga drugega zbadali ravno zaradi obratnega razloga – ker so njegova oblačila predraga. Nasilneži se večkrat ne zavedajo, kakšne posledice lahko pustijo na otroku, sploh če so izvajalci nasilja mlajši od 14 let, proti katerim policija ne sme ukrepati represivno, temveč zgolj poda poročilo na center za socialno delo.
