Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, je le malo krajev v zadnjih letih naredilo tolikšen preobrat, kot ga je Kočevje. Leta 2010 je bilo Kočevje odmaknjen kraj, obremenjeno s preteklostjo in z resnimi razvojnimi izzivi, sedaj pa analize odkrivajo hitre spremembe zlasti na področjih trga dela in gospodarstva.
Modernost in optimizem
Največjega preboja Kočevja po navedbah organizatorjev ni mogoče neposredno izmeriti. Prej je bila za kraj značilna stagnacija in ujetost v rane preteklosti, sedaj pa v Kočevju prevladuje nov duh, ki ga zaznamujeta modernost in optimizem. V kraju imajo močan program za mlade in izjemno aktiven center mladih, so inovativni na področju upravljanja in delujejo zgledno transparentno.
Prav tako spodbujajo nastajanje mladih tehnoloških podjetij, socialno podjetništvo, zadružništvo in krožno gospodarstvo, so še navedli. A vse dobre zamisli se ne uresničijo tako kot so bile načrtovane. Ambiciozni projekt kogeneracije v Kočevju zaenkrat ni uspel. Les, ki so ga v občini prepoznali kot glavno prednost občine in njeno pot v prihodnost, pa ostaja v središču razvojne strategije.
Kraj sožitja med medvedi in roboti
»Kočevje ni idealen kraj. Ima vrsto težav in izzivov. A ne glede na te, so v kraju prepričali Japonce iz družbe Yaskawa, da v Evropi ni boljšega kraja za novo tovarno industrijskih robotov. Če Slovenija res gradi prihodnost na kombinaciji digitalnega in zelenega, Kočevje lahko postane zgled te razvojne paradigme. Tako rekoč kraj sožitja med medvedi in roboti,« so še zapisali v obrazložitvi.
Kandidatke za letošnjo nagrado Zlati kamen so bile še občine Ajdovščina, Kobarid, Postojna, Ivančna Gorica, Logatec, Brežice, Radlje ob Dravi, Žalec, Ruše, Murska Sobota in Hoče-Slivnica.
Nagrado Zlati kamen družba Planet GV podeljuje od leta 2012. Dosedanje zmagovalke so bile občine Podčetrtek, Ljubljana, Šentrupert, Škofja Loka, Postojna in Idrija. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, zato podatki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave.
