Anamarija Lampič je potrdila sloves čudežne deklice slovenskega smučarskega teka. V sprintu v klasični tehniki se je odlično spoprijela z izzivom dosedanje kariere. Na prizorišču, kjer je pred enim letom v okrnjeni konkurenci dosegla prvo zmago v karieri, je olimpijski nastop končala na sedmem mestu. Ob sanjskem razpletu je bil dosegljiv celo nastop v finalu. Potem ko je bila v kvalifikacijah 11., je malo dramo doživljala v četrtfinalu, kjer je bila v prvi skupini tretja in je v polfinale napredovala po času.
Prepričana o napredovanju
»Super. Izjemno sem zadovoljna. Dosegljiv je bil tudi finale, a je malo zmanjkalo, kar je dobra šola za naprej,« so bile prve besede Anamarije Lampič iz Valburge pri Medvodah. Na tekmo se je dobro pripravila z dolgim ogrevanjem in odločno krenila v kvalifikacije, da je nato izločilne boje začela v prvi četrtfinalni skupini. »Med čakanjem, ali bom napredovala kot srečna poraženka, sploh nisem bila živčna, ker vem, da iz prve in druge skupine, v katerih so običajno najboljše tekačice, napredujeta tudi dve najboljši po času. Ko sem prišla v četrtfinalu v cilj, sem bila 95-odstotno prepričana, da bom nastopila v polfinalu,« so besede kar bruhale iz Anamarije Lampič.
V finalu se je izstrelila iz startnega bloka in se postavila na čelo kolone, nato pa se ji ni vse izšlo po načrtih. »Naredila sem dve napaki. Na vznožju drugega klanca sem se malo zaletela v Rusinjo. Nato se je pred mene vrnila še Američanka in mi podrla ritem. Tako sem izgubila stik z vodilnimi,« je polfinalno predstavo opisovala Lampičeva. Posebej je pohvalila servisno službo za pripravo smuči, ki so bile v suhem snegu, ki ga je veter napihal v smučino, zelo pomembne za hiter tek v ravnini in dirkanje v spustih. To so bile razmere, ki so po okusu Skandinavcev in jih Slovenci še ne obvladajo najboljše.
Anamarija Lampič je z bratom Janezom (46. mesto) nadaljevala družinsko tradicijo nastopanja na olimpijskih igrah. Oče Janez je bil kot kolesar olimpijec na poletnih igrah 1984 v Los Angelesu, kjer je v ekipnem kronometru osvojil deveto mesto. »Edini nasvet očeta je bil, naj uživam in se sprostim, ker so to moje olimpijske igre. Dejal mi je še, naj drugih ne poslušam in dirkam s svojo glavo, tako kot sem načrtovala. Dogajanje na olimpijskih igrah ni skoraj nič drugačno kot v svetovnem pokalu. Morda tudi zato, ker sem bila lani že tukaj in nisem imela velikih oči ob novi in težki progi. Sploh ne občutim, da so to olimpijske igre,« je bila zgovorna 22-letna Lampičeva, ki povsem zaupa programu italijanskega trenerja Stefana Saracca. Potem ko je bil olimpijski debi uspešen, ima velike načrte tudi na preostalih preizkušnjah, saj je zelo dobra na razdaljah.
Višnarjeva razočarana nad servisno službo
Če so iz Lampičeve kar bruhale besede radosti, je bila pravo nasprotje Katja Višnar, ki je po petem času kvalifikacij tekmo sezone končala že v četrtfinalu in zasedla 16. mesto. Od razočaranja, ker ji smuči niso stekle tako, da bi bila konkurenčna, je bila na robu solz in pogovor s serviserji po tekmi je bil daleč od prijetnega klepeta. »Počutila sem se odlično. Cilj je bil finale, zato sem se postavila v ospredje, v klanec sem si izbrala svojo smučino, da ne bi imela težav, a ni šlo nikamor. Nisem imela oprijema smuči v klanec, zato sem razočarana nad serviserji. Od prvega dne tukaj sem se na treningih odlično počutila med tekom v klanec. Točno tam, kjer sem načrtovala, da bo moja najmočnejša točka, pa mi je šlo najslabše. Morali bi več testirati smuči, a ne le serviserji, ampak tudi tekmovalci. Sama sem smuči preizkusila v prvi klanec, kar je bilo premalo. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi testirala veliko več,« je medtem, ko se je kar tresla od mraza, pripovedovala Katja Višnar.Dodala je: »Razočarana in jezna sama nase sem takrat, ko sama delam napake. Težko je biti jezen na serviserje, če se trudijo. Razmere so bile zaradi sneženja drugačne kot minule dni. Zahtevala sem več maže, ali so jo dali ali ne, pa ne vem.« Ni še vrgla puške v koruzo. Izkoristila bo vsako priložnost, ki jo bo ponudilo strokovno vodstvo, saj letalske voznice za domov še nima.
Alenka Čebašek (30. mesto) je bila zadovoljna, da se je sploh uvrstila v izločilne boje. »Ves teden sem se odlično počutila, na dan tekme pa mi ni šlo nič. Morda sta vplivala trema in sneg, a v največji meri sem kriva sama,« je povedala Nika Razinger, ki računa na boljši nastop v četrtek na 10 kilometrov v prosti tehniki. Nika Razinger (52. mesto), Miha Šimenc (32., izločilne boje je zgrešil za 65 stotink sekunde) in Janez Lampič (46.) so bili prepočasni za napredovanje. Olimpijska prvaka sta postala prva favorita, Norvežan Johannes Klaebo in Švedinja Stina Nilsson.
