Na gorenjske policiste so se prejšnji teden obrnili iz treh podjetij, ki so jih neznanci napadli s tako imenovano direktorsko prevaro (angleško: CEO fraud). Računovodje ali finančniki v podjetju so prejeli elektronsko sporočilo z navodilom za prenakazilo denarja in direktorjevim podpisom. Šlo je za višje zneske, vendar goljufom ni uspelo, saj so zaposleni v vseh treh primerih zastrigli z ušesi in se pred nakazilom posvetovali z nadrejenimi. Ob posvetovanju se je hitro izkazalo, da vodja družbe o elektronskem sporočilu ne ve ničesar in da je šlo pravzaprav za goljufijo.
»Podatke storilci lahko pridobijo iz javno dostopnih virov in na podlagi teh informacij potem ponaredijo zahtevek za plačilo in podatke o pošiljatelju ter zahtevajo določeno transakcijo,« o tovrstnih prevarah razlaga Bojan Kos iz kranjske policijske uprave. »Zaposleni v organizacijah naj zato ravnajo previdno in naj se pred izvedbo transakcij prepričajo oziroma pri odgovornih osebah še pred nakazilom preverijo, ali so naročilo res podali oni. Priporočljiva je tudi uporaba instrumenta verifikacije zahtevkov za plačila s strani odgovornih oseb.«
Plačilni sistemi brez sledljivosti
Direktorske prevare niso edina oblika goljufij, ki se pojavljajo na spletu. Policija in Center za varnejši internet sta pred dnevi ob svetovnem dnevu varne rabe interneta izpostavila nekaj najpogostejših oblik spletnih goljufij in njihove skupne imenovalce. Eden izmed teh je, da storilci ponujajo različne predmete oziroma storitve po mamljivo nizkih cenah ali pa obljubljajo izredno visoke nagrade. Prav tako najpogosteje želijo, da žrtev denar nakaže prek plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram, saj ti ne omogočajo popolne sledljivosti denarja, ki ga goljufi posledično lažje skrijejo. Spletni goljufi pošiljajo tudi ponarejene dokumente in različno lažno dokumentacijo.
Poleg razvpitih nigerijskih pisem (lažni dediči bogatašev, bankirji, vojaki, loterije, bolniki obljubljajo ogromne zaslužke v zameno za finančno pomoč pri neki njihovi izmišljeni težavi ali oviri), ki se vsebinsko niso bistveno spremenile od svojih papirnatih predhodnikov, se spletni goljufi lotevajo tudi različnih prevar s ponujanem ugodnega blaga ali storitev. Preiskovalci tako ugotavljajo goljufije pri spletni prodaji vozil, gradbene mehanizacije in delovnih strojev, ki jih goljufi ponujajo po izredno nizkih cenah, vendar pa oškodovanci kupljenega seveda nikoli ne dočakajo. Ob tem nekateri svoje žrtve celo preslepijo s tem, da priredijo spletne strani ali elektronske naslove znanih prodajalcev tovrstne opreme. Podobno je tudi z lažno prodajo računalniških in telefonskih pripomočkov ali z lažnim ponujanjem počitniških apartmajev v najem.
Na spletu je mogoče naleteti tudi na goljufije s prodajo vrednostnih papirjev in lažnih ponudb kreditov. Tudi v teh primerih ponujajo bodisi izredno poceni (sicer pa dragocene) vrednostne papirje ali pač neverjetno ugodne obresti za kredite. Prej seveda terjajo plačilo stroškov postopka, odvetnika, zavarovanja kredita in podobno, znana praksa goljufov pa je tudi ta, da od žrtev zahtevajo hitro odločitev in nakazilo.
