Verjamem, da si o vsem tem dobro obveščen, zato ti te velike slovenske sramote ne bom podrobneje opisoval. Vem tudi, da boš rekel, da je upravni odbor Prešernovega sklada avtonomno telo. In je. A ne gre za »napačne« odločitve področnih komisij, gre za odzive na podeljene nagrade. Gnusni napadi zlasti na Simono Semenič, a tudi na Majo Smrekar in celo Borisa A. Novaka so nedopustni. Seveda jih proizvaja v največji meri tako imenovana desnica, ki, glede na to, da so se že začeli predvolilni karneval in šemarije, divje spodbuja, ščuva slovensko ljudstvo proti kulturi oziroma umetnosti. Seveda si ti »domoljubi« in zagovorniki vseh mogočih »čednosti« niso ogledali Pohujšanja v Cankarjevem domu niti Hlapcev v Drami.
Namesto da bi v letu, ko slavimo stoletnico Cankarjeve smrti, gradili našo samozavest prav na Cankarjevem izročilu, na izročilu našega pisatelja, ki je stopil v areno življenja, a tudi v takratno dogajanje v evropski literaturi, se pogrezamo vse globlje v blato. Ko je tvoj vladni kolega, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, pred TV-kamero izrekel globokoumno modrost, »kdor ne dela, naj ne je!«, je izrekel stališče vlade do kulture oziroma umetnosti. S tem je jasno in kar se le da nazorno povedal, da umetniki nič ne delamo in da lahko poginemo od gladu. To ni bilo njegovo zasebno mnenje. Navsezadnje bi moral vedeti, kaj je napisano v koalicijski pogodbi, in sicer, da je skrb za kulturo stvar vse vlade. Saj menda tako piše?
In zakaj ti pišem o vsem tem? Ker glavno odgovornost za tako stanje, za odnos »ljudstva« do kulture in umetnosti nosiš ti. Žal mi je, da moram to zapisati. Nenehno, tudi na sami podelitvi (natančneje, po podelitvi), si skušal (do)povedati novinarki, da je denarja iz dneva v dan več, da je edini problem, da je pri nas tako imenovana hiperprodukcija, o čemer si govoril že na odprtju lanskoletnih Slovenskih dnevov knjige. Da imamo preveč romanov, gledališč, da vsi hočejo denar od te uboge države, ki je mimogrede dala zdravnikom 50 milijonov evrov, da bi se stvari (vsaj delno) uredile, ker je bil pogajalec spretni sindikalist Kuštrin. To pa je vsota, s katero bi lahko zgradili NUK II, ki bi se morala imenovati Slovenska narodna knjižnica (SNK), za katero tako ali tako misliš, da je ne potrebujemo. Le sodoben depo, kot si nekoč dejal. Da je nacionalna knjižnica simbolna ustanova, hram slovenskega duha, o tem pač nič. A gre vendarle tudi za simbole, takšne in drugačne. Zakaj je Simona Semenič ovadena na policiji in deležna najpodlejšega psovanja? Ker se je pred leti noseča ovila v slovensko zastavo in izrezala naš grb, s čimer je žalila svojo domovino. Kaj pa, če je že zdavnaj spoznala, da Slovenija ni njena domovina, ne očetnjava, ne mati, ampak bleda mačeha? Pa naj se izseli, bodo vzkliknili »domoljubi«. Tako kot so nas v nekdanji Jugoslaviji, ko smo hoteli samostojno državo, pošiljali v Filadelfijo.
Trdno sem prepričan, da bi se v tej vsesplošni gonji proti kulturi moral oglasiti ti, ki si minister za kulturo. To ni le moje mnenje, ampak mnenje marsikoga, četudi si zapravil, žal moram izreči tudi to, veliko kapitala pri proizvajalcih »kulturnih dobrin«, in to predvsem zaradi svoje »nepopustljivosti«, trme in vztrajanja tako pri noveli uredbe o samozaposlenih kot pri NPK 2018–2025 in zdaj še pri noveli ZUJIK. Veliko »simpatij« in podpore bi si lahko pridobil, če bi, kot si nam maja lani obljubil, na primer pripravil zakon o samozaposlenih. Tudi glede zakona o kulturnem evru ni znanega ničesar. Vlada zdaj po tekočem traku vlaga v DZ zakon za zakonom; je med njimi tudi zakon o kulturnem evru? Močno dvomim.
Čas tej vladi se izteka, izteka se tudi čas za dialog. Večkrat sem predlagal, da bi se oblikovala skupina za trajni dialog med vlado in kulturniki (to ime sicer sovražim, zelo rad ga je v pejorativnem smislu uporabljal Kidrič), tako kot je to urejeno s socialnimi partnerji. Žal nacionalni svet za kulturo nima teže, kot bi jo moral imeti, saj je samo »posvetovalno telo« vlade.
Če bi bil na tvojem mestu, bi posvetil svoj mandat predvsem dialogu z različnimi »deležniki« (kot se danes reče) kulture in umetnosti. In navsezadnje očistil »svojo« hišo škodljivih birokratov, ki so si prisvojili veliko več pristojnosti, kot jim gredo po »opisu del in nalog«, in namesto debirokratizacije postajajo postopki vse bolj podobni tistim iz znamenitega Kafkovega romana Proces.
Da bo po volitvah vse drugače, verjamem, saj nikdar ne more biti tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.
Ivo Svetinapredsednik, za Društvo slovenskih pisateljev
