V korak s časom so šli tudi bivalni prostori, ki z avtomatiziranim nadzorom najrazličnejših hišnih pritiklin vse bolj potrjujejo združitev gradnje in informacijske tehnologije.
Najpogostejša je delna avtomatizacija
Popolnoma avtomatizirane hiše so redkost, pogostejša je delna avtomatizacija. Najbolj jasen primer so termostati, pionirji avtomatiziranega upravljanja objektov. Termostat v bivalnem prostoru sporoči kotlu ali zalogovniku toplote temperaturo in tako uravnava njegovo delovanje. A za prave pametne objekte velja, da se njihov odziv na razmere v prostoru dotakne marsičesa – sistem se »pogovarja« s centralnim ogrevanjem in klimatsko napravo, senčili, okni, sistemom za prezračevanje. Ko zapustimo hišo, lahko z ustreznimi senzorji hiša to zazna in preklopi v varčevalni režim – poskrbi, da se izklopijo vse luči in nepotrebni električni porabniki, samodejno poskrbi za prezračevanje, morda vklopi pomivalni ali pralni stroj, robotski sesalnik, prilagodi se notranja temperatura. Možnosti za povezovanje so praktično neomejene, že z osnovnim obvladovanjem računalnika, pametnega telefona ali tablice pa lahko sami preizkušamo širok spekter nastavitev.
Pametna hiša je predvsem vir udobja
Glavni namen oplemenitenja bivalnih prostorov s pametnimi tehnologijami je razbremenitev uporabnikov, ki jim ni treba skrbeti za optimalno bivalno okolje. Pametne hiše so torej udobne, saj same poskrbijo za varnost, prijeten zrak, ugodno temperaturo in ustrezno svetlobo. Nadzor nad vsemi funkcijami lahko še vedno opravljamo ročno (na primer upravljanje senčil ob izpadu elektrike), a je to v praksi običajno popolnoma prepuščeno občutljivim tipalom. Prav na račun avtomatiziranega nadzora nad razmerami v bivalnih prostorih naj bi pametne hiše omogočale tudi manjšo porabo energentov – delno z ugašanjem nepotrebnih električnih porabnikov, predvsem pa z uravnavanjem optimalne temperature.
Pamet lahko sreča tudi starejše objekte
Za avtomatizacijo se je smiselno odločiti že v pri načrtovanju objekta, saj lahko ustrezno prilagodimo inštalacije in porabnike, ki bodo vključeni v sistem. Če želimo zagotoviti avtomatski nadzor nad senčili, je razumljivo da morajo ta imeti motorni pogon. Tako se poleg električne napeljave napelje še žice, ki omogočajo komunikacijo med centralnim sistemom pametne hiše in drugimi porabniki ter senzorji. Delno lahko avtomatiziramo tudi obstoječe objekte, za kar se uporablja brezžične sisteme. Pod električna stikala posameznih porabnikov se namesti posebne podometne module, drugje po objektu pa tipala za temperaturo, senzorje gibanja, zunaj vremensko postajo in podobno. Vse komponente komunicirajo brezžično, zato montaža takšnih sistemov ni posebno zahtevna, je pa omejena z dometom brezžičnih modulov. Najbolj enostavni sistemi so lahko sestavljeni zgolj iz nekaj električnih vtičnic, ki se brezžično povezujejo z aplikacijo na pametnem telefonu, prek katere avtomatizacija skrbi za dogajanje v hiši. Brezžični sistemi komunicirajo na različne načine. Pred nakupom je treba preveriti, ali oprema deluje po standardnem komunikacijskem protokolu, ki omogoča souporabo komponent različnih proizvajalcev, tako da si v primeru menjav in širitev pustimo odprte vse možnosti.
Cene brezžičnih sistemov postopno padajo
Prednosti brezžičnih pametnih hišnih sistemov so vgradnja brez gradbenih posegov, hitra vzpostavitev sistema, možnost razširitve in morda najpomembnejša – nižja cena. Z razvojem brezžičnih tehnologij so vrednosti naložb v avtomatizirane sisteme močno padle. Žični sistemi so zaradi posebnih inštalacij namreč dragi tudi v primeru novogradnje, kjer je strošek enostavne avtomatizacije ocenjen na približno 5000 evrov, s kompleksnostjo pa cene precej narastejo, še zlasti pri poznejšem širjenju sistema. Osnovni brezžični sistem je približno polovico cenejši, morebitne razširitve pa dostopnejše in enostavno izvedljive.
Hiša ni več zgolj streha nad glavo
Avtomatizacija objektov je prihodnost, ki postaja vse bolj samoumevna. Tudi naš vsakdanjik je neločljivo vse bolj povezan s tehnologijo, ki nam zagotavlja udobje stalnega nadzora nad prav vsako malenkostjo. Tako je tudi s pametnimi objekti, ki postajajo v sodobni arhitekturi vse bolj pričakovan način nadzora hišne infrastrukture. Dostopnejše cene, širjenje tehnologije in razvoj novih, še ne poznanih tehnoloških rešitev pa bodo inteligentno upravljanje domov zagotovo še bolj razširili.
