Trumpova administracija namerava Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki jo je na prelomu stoletja vzpostavilo in nato nadgrajevalo kot skupni orbitalni laboratorij petnajst držav, prepustiti v upravljanje zasebnemu kapitalu. Njena upokojitev je bila sicer predvidena za leto 2020, a je ameriška vesoljska agencija Nasa leta 2014 od vlade Baracka Obame izposlovala dovoljenje za podaljšanje delovanja. Ukrajinska kriza in ameriške sankcije proti Rusiji so ogrozile sodelovanje Nase z rusko vesoljsko agencijo Roskozmos, a je zmagal znanstveni razum in partnerice v projektu, v katerem sodelujejo še japonska, kanadska in evropska vesoljska agencija (CSA, YAXA in ESA), so obratovanje MPV podaljšale do leta 2024, pri čemer lahko po mnenju strokovnjakov njena infrastruktura zdrži vsaj še nadaljnja štiri leta.
Kot bi zagledali Bigfoota
V predlogu proračuna za leto 2019 je ameriška vlada kongres zaprosila za 150 milijonov dolarjev za delovanje MVP, svoji vesoljski agenciji pa že pred tem dala vedeti, da se bo državna finančna pipa zaprla do leta 2025. Od Nase je zahtevala, da do takrat »omogoča razvoj in vzdrževanje komercialnih delov in zmogljivosti, ki bodo zasebnim prevzemnikom zagotavljali potrebno operativnost«. Po navedbah Washington Posta se Nasa z načrtom privatizacije namesto opustitve MVP že ukvarja in se bo naslednjih sedem let osredotočila na mednarodna in komercialna partnerstva, ki bodo zagotovila nadaljnjo stalno navzočnost človeških posadk v nizki Zemljini orbiti.
Predvideni umik države iz tega vesoljskega programa je že naletel na nasprotovanje v kongresnih vrstah. Republikanski senator Ted Cruz je pred objavo Nasinih načrtov izrazil upanje, da se bodo napovedi o privatizaciji MVP »izkazale za tako neutemeljene kot videnja Bigfoota (ameriškega gozdnega človeka, op.p.)«. Kot proračunski konservativec je dodal, da »je po porabljenih milijardah dolarjev ena najbolj neumnih stvari ukinjati programe, ki bodo v prihodnosti še zelo dejavni«. Na vprašanje o morebitnem javno-zasebnem partnerstvu pri tem pa je dejal, da so v kongresu odprti za razumne predloge, ki znižujejo stroške in zagotavljajo maksimalno učinkovitost naložb.
Za druge kritike, med njimi Franka Slazerja iz Združenja ameriške letalske industrije (AIA), bo preobrazba MVP v svojevrstno komercialno postojanko težko izvedljiva. Je namreč mednarodni projekt, ki temelji na medvladnem sodelovanju, in se bo iz njega ameriška administracija težko umaknila. A slednje ne drži povsem, saj je ameriški zasebni sektor v programu že močno prisoten.
Zasebniki so že v igri
V času Georgea Busha mlajšega je Nasa zasebnima podjetjema SpaceX in Orbital ATK zaupala razvijanje oskrbovalnih poletov v zemeljsko orbito. Obama, ki je ukinil program vesoljskih taksijev (space shuttle), pa je pripravo komercialnega programa pošiljanja astronavtov v vesolje zatem zaupal Boeingu in SpaceX. Trump pravzaprav ta trend nadaljuje, pri čemer v Nasinem dokumentu izražajo pričakovanja o »gladkem in neoviranem prehodu k nevladnemu pošiljanju človeških posadk v vesolje«. Katera zasebna podjetja bodo pokazala interes za delujočo Mednarodno vesoljsko postajo, ni znano, avstralski astrofizik Brad Tucker pa v njeni privatizaciji ne vidi negativnih posledic. Zanj je vključevanje zasebne pobude pri osvajanju vesolja priložnost za premikanje mej in za vključitev drugih držav, med njimi Avstralije, v projekt.
