»Odnosi med državama že dolgo niso bili na tako nizki ravni in čas je, da nekaj ukrenemo,« je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić, ko je srbski javnosti pred dnevi pojasnjeval, zakaj je privolil v nepričakovano povabilo hrvaške predsednice Kolinde Grabar - Kitarović na dvodnevni obisk. Vučić bo v Zagrebu danes in jutri.
Pravi, da je pripravljen sesti za mizo z vsemi hrvaškimi politiki, pri tem pa se zaveda, da bodo pogovori zapleteni in težki, a upa, da hkrati tudi »zdravilni«. Odnosi so namreč še iz zgodovine zastrupljeni, zato se jih bo treba lotiti odkrito in se pri tem ne obremenjevati s tem, kako se bo katera javnost odzvala. Predvsem bodo morali politiki na obeh straneh po mnenju Vučića opraviti z neprijetno dediščino preteklosti in biti zazrti v prihodnost z zavestjo, da gre za dobrobit obeh držav.
Kopica obtožb
Hrvaška predsednica, ki je sicer nepričakovano, a verjetno s soglasjem Beograda, preklicala novembrski obisk Vučića v Zagrebu in ga prestavila »na bolj primeren čas«, je kritikom današnjega obiska sporočila, da ji kot predsednici ustava nalaga iskanje karseda dobrih odnosov s sosedami, tudi s Srbijo. Grabar-Kitarovićeva je očitno spet odigrala solo partijo in Vučića povabila brez usklajevanja z vlado in premierjem Andrejem Plenkovićem, ki je presenečeno dejal, da o tem ni bil seznanjen, se pa bo tudi on sestal z Vučićem.
V kabinetu Grabar-Kitarovićeve so bržkone ugotovili, da Hrvaški mednarodni rating ni ravno bleščeč, kot zatrjuje vlada, in da na Hrvaško v Evropi pogosteje gledajo kot na povzročiteljico težav, medtem ko se Srbija uveljavlja kot vse bolj »spravljiva in prilagodljiva«, za Balkan pomembna država. To je na eni strani še posebej očitno po hrvaškem izogibanju uresničevanja arbitraže o slovensko-hrvaški meji, na drugi pa po besnem odzivu Zagreba na razstavo o zločinih v ustaškem taborišču Jasenovac, ki jo je Srbija ob dnevu holokavsta pripravila v prostorih OZN v New Yorku. Hrvaška jo je razumela kot še eno provokacijo in poslala v Beograd protestno noto, Vučić pa jo je komentiral z besedami, »da je to tako, kot če bi Nemčija poslala Judom protestno noto, ker so pripravili razstavo o holokavstu«. Zunanja ministrica Hrvaške mu je odgovorila, da je on zadnji, ki lahko deli moralne lekcije drugim, saj zagovarja rehabilitacijo četniškega vodje Draže Mihajlovića.
Zaskrbljenost za Vučićevo varnost
Da bi se pokazal v spravljivejši luči od hrvaških politikov, je srbski predsednik »pozabil« na težke besede in pred dnevi predlagal hrvaški strani polletni moratorij na pogrevanje problemov iz preteklosti. Vendar je samo 48 ur kasneje dejal, da se je v Zagrebu pripravljen pogovarjati o vsem, tudi o »odškodninah Srbom, ki so jih pregnali z njihovih ognjišč na Hrvaškem«, če bo hrvaška stran še naprej vztrajala pri srbskem plačilu vojne odškodnine, kar so od predsednice zahtevali nekateri politiki v Plenkovićevi vladi, potem ko so izvedeli za Vučićev prihod v Zagreb.
Odzivi na obisk so pokazali, da je nezaupanja morda celo nekoliko manj med samima predsednikoma kot med predsednikoma in njunimi domačimi politiki. Srbski obrambni minister Aleksandar Vulin je Vučiću odsvetoval obisk Zagreba, kajti »tam ga bodo na trgih pričakali ustaši, ki se bodo poskušali prebiti do njega in ga ubiti, tako kot nekoč v Srebrenici«. Zaskrbljen za varnost je tudi notranji minister Nebojša Stefanović, rekoč, da je nenavadno, da so v Zagrebu vnaprej objavili traso Vučićeve poti med obiskom. A mogoče je, da gre za varnostni manever zavajanja.
Iz Zagreba so nekateri ministri sporočili Vučiću, naj raje brzda svoje ministre in naj raje ne hodi v Zagreb, če se ne misli opravičiti za srbske zločine in dati odgovora, kje so izginuli Hrvati. Združenje veteranov in Združenje mater in žena v vojni padlih in izginulih Hrvatov sta napovedali demonstracije. Minister za javno upravo Lovro Kuščević pa je »podučil« Beograd, da »na Hrvaškem ni ne ustašev ne partizanov, obstajajo samo hrvaški domoljubi in državljani, tujim gostom pa je zagotovljena varnost«.
Tudi najdaljša pot se začne s prvo kavo
Če je Zagrebu v korist, da izboljša podobo države in sprejme iz Bruslja namenjeno mu vlogo uspešne zgodbe o vstopanju v EU, je Beogradu v korist umirjanje strasti in začetek konstruktivnih pogovorov o vrsti vprašanj, ki jih bo moral kmalu odpraviti, če želi biti še naprej na čelu zahodnobalkanskih držav na poti v EU. Gre za mejna vprašana (za Bruselj očitno najpomembnejša), vprašanja sukcesije, iskanja izginulih Hrvatov, vrnitev Srbov na Hrvaško, vračilo med vojno zaplenjene lastnine… Vsekakor obe strani čaka ogromno zahtevnega dela, ki se ga ne bosta mogli lotiti, če državnika prej ne zmoreta skupaj spiti niti kave, ne glede na besne vzklike iz ozadja. Današnji obisk bo pokazal, ali sta sposobni narediti ta prvi korak.
