Kot občana me je sram, da tega nisem storil, saj je to bila moja dolžnost in pravica. Še bolj sram je lahko ustavne pravnike in pisce neštetih člankov o tem, kaj je prav in kaj ni, da niso tako evidentne nepravilnosti in pravne ter politične nekorektnosti odpravili (Cerar, Ribičič, Teršek, Krivic…). Na nekorekten odnos vladajoče politike in vlade do občanov smo velikokrat opozarjali. Denimo v primeru kampanje za vstop v Nato, ko je bilo javno mnenje deljeno na pol in so pristaši članstva dobili nekaj milijonov za promocijo svoje odločitve, tisti, ki smo bili le za sodelovanje v Natu, pa smo dobili le kak prostor v pismih bralcev.

Spomnim se tudi enako nekorektne kampanje o TET 3, pravzaprav ni bilo nobene referendumske kampanje, da ne bi bila neenakopravna do drugače mislečih, kot je mislila vlada. In tudi nepotrebni drugi blok JEK bodo zgradili na enak način, teren zanj se že pripravlja.

To pa je le vrh ledene gore. Pravo goro ustavne nekorektnosti in omejevanja demokracije predstavljajo volitve kot najvišja oblika demokracije. Na tem področju je neenakosti in ne demokracije največ. Najprej dejstvo, da lahko kandidira le nekdo, ki ga kandidirajo (preverijo in sebi podredijo) politične stranke. Potem je tu še večja nedemokratičnost, ko gre za enake možnosti za sodelujoče stranke: velike stranke so bogato financirane, majhne ali nove premalo, da bi sploh lahko plačevale svojo osnovno logistično podporo, kaj šele volilne kampanje. Po eni strani je prepovedano financirati politične stranke z večjimi zneski, po drugi strani pa ravno to dela država, ki največje stranke nagrajuje z bajeslovnimi zneski denarja, male ali nove stranke pa ne dobijo ničesar, kot da eni denar potrebujejo, drugi pa ne.

Tako imamo največje stranke bogato financirane in uradujejo kar iz bogataških vil, male stranke pa nimajo niti za prostore in telefon.

Demokracija bo dejansko obstajala šele takrat, ko bodo vse stranke, društva in civilne družba imeli na razpolago brezplačno osnovno infrastrukturo (prostor, osnovne materialne stroške, komunikacije…) in prav nič drugega. Potem se bo šele videlo, komu je res do vsebine in komu le do koristi, ki jih politika in civilna družba prinašajo.

Bojko Jerman, Dolsko