Kako ste doživeli prvi olimpijski nastop, ki se je raztegnil na dva dni?

Začel se je dobro, saj sem lahko dolgo spal. Naredili smo trening za aktivacijo mišic in prišel sem optimističen na tekmo. V prvi skok se je prikradla napaka, v drugem se je z mojim dobrim skokom poklopil tudi zelo ugoden veter.

Ali ste zelo razočarani?

Po prvi seriji sem bil žalosten in jezen. Zdaj sem se že pomiril. Vsaj nisem dosegel najslabšega rezultata na olimpijskih igrah, ki je 16. mesto z velike skakalnice v Vancouvru 2010.

Kaj sta vam rekla trenerja?

Bila sta žalostna, ker vodstvo tekmovanja pred mojim skokom ni dovolilo predskakalca.

Koliko je na vaš prvi skok vplivalo to, da ste se morali trikrat umakniti s startne klopi in so vas zaradi mraza celo zavili v odejo?

O tem sploh nisem razmišljal. Zavedati sem se začel šele, ko sem prišel z odskočne mize. Med čakanjem mi je padla zbranost, telo se je ohladilo, zato so se prikradle napake. Očitno bo treba še na kakšne olimpijske igre, da se bom privadil dolgega čakanja in skočil tako dobro kot Ammann v finalu, ko je čakal na nastop vsaj pet minut.

Ali vas je zeblo, ko ste čakali na nastop?

Zelo, ker ni veliko prostora, da bi migal in se ogrel. Po drugi strani tekmovalni dresi niso narejeni za veter in mraz.

Vas je že kdaj tako zeblo na tekmi?

Če sem povsem iskren, se ne spomnim. Po navadi sem se na tekmah znojil, čeprav je bila temperatura zraka okrog ničle. Tokrat sem prišel v iztek z zmrznjenimi prsti.

Kaj ste si rekli po pristanku v finalu?

Evo vam.

Je bil to skok iz jeze?

Malo da. Predvsem sem si sam sebi rekel, da ne smem še enkrat narediti napake. Ko v prvem skoku narediš napako, si v drugem upaš več tvegati.

Kaj pomeni finalni skok, s katerim ste imeli tretji dosežek serije, za tekmi na veliki skakalnici?

Predvsem pomiritev, obliž in tolažbo, da bolj optimistično gledam naprej. To je skok, ki ga bom pogledal in analiziral ter zapakiral v škatlo in jo znova odprl v sredo, ko začnemo treninge na veliki skakalnici.

Tribune so bile prazne, vzdušje pa turobno. Ali ste sploh imeli občutek, da je to olimpijska tekma?

Da. Nisem še doživel olimpijske tekme z veliko gledalci. Morda le v Vancouvru, ko je bilo izjemno lepo sončno vreme.

Velika skakalnica naj bi bila po vašem okusu, saj je zelo podobna planiški?

Lahko je zdaj govoriti, a raje počakajmo, da na njej začnemo skakati. Tako kot v Planici se leti visoko. Lani sem bil po prvi seriji na obeh skakalnicah v zelo dobrem položaju, torej sem na obeh že skočil daleč. Tekme so pa tekme.

Kaj boste počeli naslednje dni?

Spal. Skušal si bom ogledati kakšen drug šport in navijati za Slovence.

Ali ste našli savno?

Da. Blizu slovenske hiše. Tam, kjer je imel predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Bach sprejem.