»Ker urad za intelektualno lastnino ne podeli dovoljenja, so samo imetniki pravic na avdiovizualnih delih doslej utrpeli za več kot štiri milijone evrov škode«, so v pozivu državnem zboru, državnem svetu, kulturnemu ministrstvu in ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo poudarili v združenjih. Kot so zapisali v pozivu, ki ga je posredovalo združenje AIPA, so razmere še toliko bolj nerazumljive, saj so avdiovizualni avtorji v Sloveniji upravičeni do pravičnega nadomestila za privatno kopiranje, in sicer tako na podlagi slovenske zakonodaje kot tudi mednarodnih sporazumov, katerih podpisnik je Slovenija.
Trenutne razmere so »nepravične, nepoštene in diskriminatorne«, še posebej zato, ker večina slovenskih avdiovizualnih avtorjev lahko prejema nadomestila le za privatno kopiranje, ne pa tudi za kabelsko retransmisijo. V Sloveniji namreč velja zakonodaja, ki za področje avdiovizualnih del predvideva prenos vseh materialnih pravic soavtorjev na filmskega producenta, zato avtorji za to ne dobijo nikakršnega nadomestila kot ga na primer slovenski glasbeniki in pisatelji oziroma avdiovizualni avtorji v drugih državah EU, poudarjajo evropska združenja v pozivu.
Na neurejene razmere je sicer opozorila tudi študija Mednarodne konfederacije društev avtorjev in skladateljev CISAC o sistemu dajatev za privatno kopiranje avdiovizualnih del. V študiji so ugotovili, da ima Slovenija zakonodajo o privatnem kopiranju, vendar se ta ne uporablja. S tem Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez v skladu z zakonodajo EU. Rezultat tega je, da tisoči slovenskih in tujih avtorjev ne dobijo svojih z zakonom določenih nadomestil.
