Zdrava rastoča podjetja z jasnimi cilji niso več sama v večletnem glasnem opozarjanju, da je treba vzroke za njihove kadrovske težave iskati tudi v neustreznem izobraževalnem sistemu.

V Competu ocenjujejo, da so v letu 2017 v četrtini vseh primerov iskanja in selekcije iskali tehnične strokovnjake z vodstvenimi ali prodajnimi kompetencami. »Eden glavnih izzivov pri iskanju tehničnih strokovnjakov so zahteve po vodstvenih kompetencah. Strokovnjakov imamo pri nas sicer že veliko, nastane pa težava, ko se od njih pričakuje zelo specifično, ozko usmerjeno tehnično znanje v kombinaciji z vodstvenimi kompetencami in močno prodajno usmerjenostjo. Razvoja takšne kombinacije naš izobraževalni sistem za zdaj ne podpira, kar pripomore k temu, da se izzivi na področju zaposlovanja kljub ničelni brezposelnosti kopičijo,« poudarja Blaž Bejek iz Competa.

Strokovnjaki potrebujejo pomoč pri socialnih veščinah

»Strokovnjaki na tehničnih področjih potrebujejo podporo pri razvoju kompetenc, kot so komuniciranje, čustvena inteligentnost, sposobnost reševanja konfliktnih situacij in povezovanja, ter treninge asertivnosti in socialnih veščin. Po naših izkušnjah namreč prav te kompetence na koncu odločajo o zaposlitvi.« Bejek poudarja, da lahko veliko naredijo podjetja sama, pa vendar razmere kličejo tudi po spremembah v izobraževalnem sistemu.

»Delim mnenje vseh direktorjev, ki vodimo podjetja na področju informacijske tehnologije v podpori poslovnih procesov, da bo v prihodnje na področju kadrov zavladalo silno sušno obdobje, katerega prvi vročinski val čutimo že danes. V Špici, ki ponuja rešitve za področje načrtovanja in upravljanja delovnega časa ter logističnih rešitev, iščemo tehnično izobražene kadre z močno izraženo poslovno žilico kot iglo v kupu sena,« je slikovit Tone Stanovnik, direktor Špice International.

Ker takih kadrov ni, so v podjetju interno razvili smernice izobraževanja, mentorstva in coachinga v sklopu Špica akademije. »Ta odlična iniciativa naše tehnično znanje dopolnjuje z znanjem poslovanja in prodajnimi veščinami. Ta kombinacija se nam zdi prebojna, saj danes tehnično izobražen posameznik za osebni uspeh in doprinos k podjetju potrebuje poleg tehnične globine tudi poslovno širino,« je prepričan Stanovnik. »Včasih me preveva občutek, da pretirana tehnična kompetenca celo škodi človeku, če jo ne zna cepiti s poslovnim znanjem in prodajnimi veščinami. Špičaki, na primer, smo svojo rešitev za upravljanje delovnega časa več let intenzivno tržili tehničnim direktorjem. Ko smo spoznali, da so glavni kupci, ki jim rešujemo probleme, kadrovski in varnostni direktorji, nam je postalo jasno, da smo se očitno enostavno bolje počutili v pogovorih o tehniki, namesto da se pogovarjamo, kako rešiti poslovne izzive naših kupcev,« je dal primer iz lastnega podjetja Stanovnik.

Kadrovniki so ključni kadri

V internem izobraževanju so našli rešitev tudi v Polycomu, ki se sooča s podobnimi izzivi – imeti strokovni kader z vodstvenimi in prodajnimi kompetencami. Tako bodo na primer v Mehiko, kjer bodo v nekaj letih odprli tovarno, poslali svoj najboljši strokovni kader z vsemi potrebnimi kompetencami, pojasnjuje Iztok Stanonik, direktor tega družinskega podjetja. »Ti bodo Slovenijo zapustili za dve leti, izobrazili tamkajšnje ljudi in se vrnili.« Stanoniku se zdi izjemnega pomena, da se s svojimi sodelavci veliko pogovarjajo in poslušajo, četudi se ne strinjajo v vsem.

»Ker sam in moji trije soborci, s katerimi sem ustanovil Špico pred 30 leti, prihajamo z naravoslovnih fakultet, s fakultete za elektrotehniko in informatiko, smo seveda za uspešen zagon potrebovali znanje iz financ in poslovanja. V tistih časih ni bilo zagonskega izobraževanja, zato sem si privoščil drag tečaj, ki ga je vodil tuji predavatelj z naslovom Finance za tehnične telebane. Dolgo časa sem trdil in živel v veri, da je bila to moja ključna življenjska odločitev. Zdaj, ko smo po tridesetih letih prvič zaposlili sodelavko, ki nam vodi področje HRM, pa sem prišel do spoznanja, da je bila hkrati moja ključna napaka, da take sodelavke nisem v Špici angažiral že pred tridesetimi leti.«

Še posebno pri mednarodnem preboju so poslovne veščine za razvoj partnerske prodajne mreže pogosto ključnega pomena. Študij in osnovno znanje naj se po Stanovnikovem mnenju zgradita na naravoslovno-tehničnem področju, pozneje ali ob delu pa naj se posameznik priuči poslovno-prodajnih veščin. »To je tudi tipičen model, ki mu sledimo v Špici. Zato vodim intenzivno kampanjo, da bi dali v Sloveniji že v osnovni šoli več poudarka logiki in funkcionalnemu znanju.«