Starši rojstva otroka ne pozabijo nikoli, sploh prvi se jim še kako dobro vtisne v spomin. Nič drugače ni pri Revozu, edinemu proizvajalcu avtomobilov v Sloveniji, ki se lahko pohvali s številnimi otroki. Se še spomnite priljubljene katrce, petke ali prve generacije clia? Gre samo za nekaj modelov, ki so zapeljali s tekočega traku novomeške tovarne, ta pa še danes sodi med najboljše znotraj koncerna Renault-Nissan-Mitsubishi. Da je v dobri kondiciji, potrjujejo tudi proizvodne številke, saj v treh polnih izmenah izdelajo 950 vozil na dan, kar je največ v zgodovini podjetja.

Prav zgodovina je zanimiva in nadvse plodna, vse skupaj se je začelo v času, ko se tovarna še ni imenovala Revoz, v sredini 50. let minulega stoletja. V Moto Montaži so začeli sestavljati lahka gospodarska in vozila znamke DKW. Leta 1959 so se preimenovali v Industrijo motornih vozil (IMV), ki je med drugim izdelovala tudi počitniške prikolice. Sledilo je sodelovanje z British Motor Company in sestavljanje austinov, v začetku leta 1973 pa so na temelju kooperacijske pogodbe z Renaultom začeli proizvodnjo renaulta 4, v omejenih količinah so sestavljali tudi modele renault 12, 16 in 18. Junija 1988 pa so nato ustanovili Revoz – REnault VOZila.

Sledilo je kar nekaj mejnikov. Julija 1996 je življenjsko pot po 25 letih prav v Novem mestu sklenil renault 5, leta 2004 je Renault postal stoodstotni lastnik tovarne, tri leta pozneje pa so prvič presegli proizvodno mejo 200.000 vozil. Zahvaljujoč spodbudam za nakup novih štirikolesnikov v evropskih državah so tik pred krizo z 212.680 vozili postavili proizvodni rekord. Konec leta 2013 pa se kot posledica krize celo spustili pod mejo 100.000 vozil. Toda program Edison v okviru zavezništva z Daimlerjem je na obraze vodilnih znova izvabil nasmešek, investicije v proizvodnjo naslednika twinga in štirisedežnega smarta pa so presegle 326 milijonov evrov, zato ne čudi, da je tovarna danes v izjemni poslovni kondiciji. »Trenutno je v Revozu zaposlenih okoli 3400 ljudi. To je tudi najvišja raven, ki jo v obdobju zadnjih 20 let podjetje dosega, kadar proizvodnja obratuje z največjo zmogljivostjo, se pravi v treh polnih izmenah. Produktivnost tovarne je primerljiva drugim znotraj skupine Renault, je pa seveda odvisna tudi od posameznega obdobja, saj je v času zagona proizvodnje novega modela težko držati vse kazalce produktivnosti na zelo visoki ravni. V preteklosti se je Revoz že večkrat odlično odrezal pri tovrstnih internih primerjavah,« pojasnjuje Jože Bele, član uprave in direktor proizvodnje.

Revoz že leta sodi med največje slovenske izvoznike, s svojo aktivnostjo pa pomembno vpliva na rast izvoza in bruto družbenega produkta. V letu 2016 je tako predstavljal 2,7 odstotka slovenskega BDP in več kot 4 odstotke slovenskega izvoza. »Glede na občutno rast v letu 2017, ko so se proizvodne količine povečale za 40 odstotkov, ocenjujemo, da je bil prispevek v lanskem letu še večji. Sodelovanje z državo poteka na zgledni ravni in v obojestransko korist, cenimo pa predvsem posluh države glede spodbujanja tujih naložb in ustvarjanja zaposlitev,« pravi Bele. Da so na pravi poti, potrjuje tudi povprečna bruto plača na zaposlenega, ki je okoli 1500 evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa je bila v letu 2016 68.800 evrov.

Renault ima večinski delež Revoza od leta 1991, ko so imeli v lasti 54 odstotkov kapitala, nato so leta 2001 delež povečali na 66,68 odstotka, 22. decembra 2003 so odkupili še preostale delnice in postali edini lastnik. V novejši zgodovini je sopomenka za uspeh model clio. V različnih generacijah so ga proizvajali med letoma 1993 in 2015, sploh druga generacija, znana pod imenom storia, je bila za Novomeščane izjemen posel, saj so jih izdelali skorajda 1,5 milijona, tovarna pa se je z njim močno posodobila, predvsem robotizirala, zaradi obdobja velikega povpraševanja so uvedli tudi nočno izmeno. Robotizacija se nadaljuje. »Robotizacija se je v zadnjih letih občutno povečala predvsem v obratu sestave karoserije, kjer imamo 370 robotov, kar predstavlja 77-odstotno stopnjo robotizacije, Skupno je v tovarni nekaj manj kot 450 robotov. V prihodnosti nameravamo nadaljevati avtomatizacijo delovnih mest predvsem tam, kjer so delovni pogoji težji in je zahtevana visoka stopnja zagotavljanja kakovosti,« še pravi Bele. Tudi zato za izdelavo enega vozila potrebujejo manj kot 24 ur, pri čemer večino sestavnih delov dobijo iz držav v Evropi, nekaj pa tudi iz prekomorskih držav.

Pri podjetju imajo visoke cilje glede kakovosti. Vsak avto pregledajo do podrobnosti, na izhodu iz tovarne pa preverijo delovanje vseh funkcij avtomobila in izvedejo tudi dinamični preizkus na posebej prilagojeni 270 metrov dolgi preizkusni stezi. Na tak način naj bi odpremili vozila v brezhibnem stanju, brez napak in v skladu s tehnično specifikacijo.