Žalostna novica, ki je prejšnji teden razžalostila avtomobilsko industrijo, predvsem francosko, in se še posebej dotaknila vseh pri znamki Peugeot, je hkrati poskrbela za to, da so na plano med drugim privreli številni spomini, povezani predvsem z enim, posebnim štirikolesnikom. Ob smrti oblikovalca Gerarda Welterja v 75. letu starosti se je namreč marsikdo spomnil na njegovo največjo stvaritev, avto, ki je za vselej spremenil zgodovinsko pot omenjene znamke – legendarnega peugeota 205.
Ta je med drugim kar nekaj časa držal naziv francoskega štirikolesnika, ki so ga proizvedli v največ posamičnih primerkih. Z drugimi besedami to pomeni, da so od leta 1983, ko so zagnali proizvodnjo, do leta 1998 skupno v obtok spravili 5,3 milijona primerkov avtomobila, ki v vsem tem času zares bistvenih sprememb pri svoji zunanjosti ni doživel – le tu in tam so mu zgladili kakšne »gubice«, ki so se mu nabrale skozi leta. Dvestopetica je prihajala na ceste s proizvodnih trakov kar sedmih tovarn po vsem svetu (Francija, Španija, Anglija, Indonezija, Čile, Tajvan in Iran), zadnji primerki pa so bili ob koncu prejšnjega tisočletja naprodaj v Argentini. A najprej se vrnimo na začetek, o katerem se marsikdo še dandanes moti…
Presegel je vsa pričakovanja
Omenjeno napačno mnenje je na poseben način povezano prav s stvariteljem in idejnim očetom peugeota 205, Gerardom Welterjem. Ker so namreč le slabi dve leti za predstavitvijo modela 205 njegovo kabrioletsko različico oblikovno zasnovali pri studiu Pininfarina, se je pri marsikom vse do danes obdržalo mnenje, da so enega najuspešnejših Peugeotovih avtomobilov vseh časov oblikovali Italijani – pa ni bilo tako. Šlo je namreč povsem za hišni Peugeotov projekt, ki ga je vodil Welter in ga kasneje, čeprav je sam vselej najraje risal športne avtomobile, tudi sam označil za svoj največji dosežek v karieri. »Vanj sem resnično vložil ogromno energije. Ko smo si ga zamislili, Peugeot ni imel ne prave ponudbe ne prave palete avtomobilov, torej logičnega sosledja modelov. Podjetje je bilo praktično na robu in odgovornost tega avtomobila je bila dejansko ogromna, saj je bilo njegovo poslanstvo nič manj kot to, da reši znamko – če bi z njim zgrešili, bi lahko kar zaprli vrata,« se je v enem od intervjujev spominjal Gerard Welter. A na srečo mu je uspelo, še več, presegel je vsa pričakovanja in povpraševanje po njem je bilo tolikšno, da je proizvodnja za nekaj časa narasla na 2000 primerkov na dan, zato je, kot je povedal Welter, v tovarni v Sochauxu takrat krožila šala, da ga izdelujejo še celo na podstrešjih.
Ni pa šlo vse tako zelo gladko, kot je videti iz zgornjih vrstic. Welter je namreč pred časom razkril tudi, da se je moral z vodilnimi možmi precej boriti, da so ga poslušali in na ceste v končni podobi spravili natanko tak avto, kot si ga je zamislil. »Nekakšen predhodnik modela 205, peugoet 104, se je na začetku 80. let prodajal precej slabo, za kar je bila kriva tudi oblika ostrih linij. Zato smo morali kupcem ponuditi pravo nasprotje, avto gladkih, zaobljenih linij. Težava pa je bila, da so nekateri razvojniki predlagali, da bi posamezne rešitve vseeno povzeli po 104, kot na primer položaj rezervnega kolesa pod motornim pokrovom. Tehnično gledano to sicer ni bila neumna ideja, estetsko pa enostavno ni šlo skozi, saj bi zahtevalo precejšen dvig omenjenega pokrova, zaradi česar bi bil avto videti 'napihnjen'. Veliko pogovorov in ogromno energije sem vložil v to, da sem vodilne prepričal o nasprotnem, kar mi je omogočilo oblikovanje precej lepšega in skladnejšega vozila lepših linij, ki je bilo naposled tudi zaradi tega velika uspešnica,« je razložil Welter.
Najboljši avto 80. let
Če smo natančni, bo od uradne predstavitve peugeota 205 ravno čez dva tedna minilo okroglih 35 let, saj so ga, najprej kot majhno, 3,7 metra dolgo petvratno kombilimuzino, svetu razkrili 24. februarja 1983. To je bilo tudi sicer obdobje prihoda novih vozil podobnih dimenzij, saj so se takrat v obdobju enega leta zvrstile še predstavitve prvih generacij fiata una, opla corse in nissana micre ter drugih forda fieste in volkswagna pola. A kljub vsemu temu so ga pri eni najbolj znanih svetovnih avtomobilističnih revij, britanskem Car Magazinu, leta 1990 razglasili za avto desetletja, medtem ko ga je na izboru za evropski avto leta 1984 tesno premagal le uno.
Peugeot 205 je skozi leta ponudil številne bencinske in dizelske, motorne različice, pa tudi različne karoserijske, saj sta se osnovni petvratni kmalu pridružila še trivratna in že omenjeni kabriolet, v manjšem številu pa so proizvedli tudi nekaj dvosedežnih tovornih različic s »škatlastim« zadkom. No, prav posebna zgodba pa je bil za bolj športno vožnjo prilagojen 205 GTi, ki je na ceste v trivratni različici zapeljal leta 1984 in ki je najprej s 105-konjskim (86 kW), kasneje pa še z močnejšimi motorji med ljubitelji manjših »nabritih« avtomobilov zaradi nenadkriljivih občutkov med vožnjo, podobnim tistim upravljanju gokartov, kmalu pridobil status ikone. Tako ne čudi, da je po mnenju marsikoga celo presegel slavo svojega »originala«, zato si prav gotovo zasluži posebno obravnavo. O njem, kot tudi o velikih uspehih drugih posebnih športnih različic, predvsem v reliju, bomo zato zagotovo še pisali.
