Kaj moramo vedeti o korekcijah, preden zaženemo paniko? Pojavljajo v povprečju enkrat letno, zadnja pa je nastopila pred približno dvema letoma. Gre za neizbežni del investiranja v delnice, ki se navadno zgodi zelo hitro, in ne traja dolgo. Če niste kratkoročni trgovec z vrednostnimi papirji, vas korekcije ne bi smele preveč prizadeti. Praktično jih ne moremo napovedati, saj ne nastopajo v enakomernih ciklih in imajo različne sprožilce. Pomenijo odlično priložnost nakupa kvalitetnih delnic po nižjih cenah.
Pogled na konkretno situacijo nam sicer ponuja različne razlage, zakaj je do korekcije prišlo. Sprožilec je bila objava visoke rasti plač v ZDA, kar naj bi dvignilo inflacijo, ta pa za seboj potegnila hitrejše dvigovanje obrestnih mer. Če na situacijo pogledamo bolj iz ptičje perspektive, se ni zgodilo nič kaj pretresljivo novega. Gospodarstvom po svetu gre dobro, pravzaprav je moment okrevanja globalnega gospodarstva med najboljšimi v zgodovini. Razviti svet si želi dviga inflacije na območje 2 odstotkov in več, kar je zdrava meja za gospodarsko rast, torej čez noč to ne more postati kar slaba novica. Kar se pa obrestnih mer tiče, centralne banke z ameriško na čelu že dolgo komunicirajo svojo politiko z javnostjo in nikakor ne moremo pričakovati, da bo dvigovanje obrestnih mer potekalo nekontrolirano ter v škodo kapitalskih trgov, saj lahko njihovo sesutje prinese v povratni zanki usodne posledice za gospodarstvo. Vse, kar trenutno govori v škodo borznim trgom, so visoka vrednotenja, a dokler imamo močan moment rasti poslovanja in dobičkov podjetij, tudi to ne more biti razlog za dolgotrajnejši upad borznih cen. Vse navedeno nam daje misliti, da je tudi trenutna korekcija zgolj korekcija in ne pot v recesijo ter da se bomo v bližji prihodnosti lahko veselili višjih tečajev borznih indeksov.
