Al Saadi Gadafi, Libija
Tretji sin libijskega voditelja Moamerja el Gadafija je bil nogometaš. Za moštvo Al Ittihad iz Tripolija je v 336 nastopih dosegel 166 golov in osvojil mnoge državne naslove. Res pa je, da so igrali v ligi, kjer skoraj ni bilo tujcev, da je streljal vse enajstmetrovke in proste strele. Pa tudi sodniki so njegovo moštvo favorizirali. Po počasnem teku sodeč v italijansko ligo ni spadal, a leta 2003 je vseeno podpisal pogodbo s Perugio, menda zato, ker naj bi klubu Libijci dobro plačali. Njegov osebni svetovalec za nogomet je bil Diego Maradona, teči ga je učil kanadski sprinter Ben Johnson. Odigral je zadnjih petnajst minut tekme proti Juventusu, potem pa nič več – ujeli so ga na dopinškem testu. Pozneje je podpisal pogodbo za videmski Udinese in tudi tam igral le enkrat – 10 minut proti Cagliariju. Novinarji so govorili, da je počasen in da nima pojma. Kasneje je podpisal za Sampdorio, tam pa niti v igro ni vstopil. Al Saadi (1973), ki mu zdaj v Libiji ni z rožicami postlano, je bil velik žurer. Rad je imel kokain in alkohol, pa tudi mlade fante in dekleta. Pravijo, da se je sestajal z Nicole Kidman.
Ali Dia, Senegal
Leta 1965 rojen nogometaš iz Dakarja je v svoji karieri odigral res malo tekem. Je pa uspešno opetnajstil menedžerje Southamptona, da so ga vzeli za poskusno dobo enega meseca v prvo moštvo. Prepričal jih je, da je bratranec takrat najboljšega afriškega nogometaša Georga Weaha in da ima 13 nastopov za senegalsko reprezentanco. V resnici je v celotni karieri zbral 20 uradnih nižjeligaških tekem. Kakorkoli, 23. novembra leta 1996 je sicer odigral eno samo tekmo proti Leeds Unitedu. Vstopil je v 53. minuti, v 85. minuti so ga zamenjali.
Barkley Miguel Panzo, Angola
Petindvajsetletni v Parizu rojen nogometaš je, če je verjeti spletnim zapisom, igral po vsej Evropi, čeprav je jasno, da niti v enem klubu ni zares igral. Njegova pogodba z litovskim klubom, ki ga je bojda kupil od švedskega kluba Syrianska za 50.000 evrov, ker naj bi bil reprezentant Angole, pa ne razkriva samo silne bede menedžerjev in nakupovanja nogometašev, ampak tudi razširjenost lažnih vesti, ki so na oblast pripeljale mnoge politike, očitno pa lahko v klube pripeljejo tudi nogometaše.
Savio Nsereko, Nemčija
Zdaj 28-letni nemško-ugandski napadalec je doslej zamenjal štirinajst klubov, a se nikjer ni posebej izkazal. Novinarji so se čudili, ko je po 22 tekmah v treh letih pri drugoligaški italijanski Brescii prestopil k velikemu angleškemu West Hamu. Leta 2009 so zanj plačali 9 milijonov funtov in mu dali majico s številko 10. Igrati bi moral 4 leta in pol, a so se ga po desetih tekmah znebili. Fiorentina je zanj plačala 2,7 milijona evrov in Manuela da Costo. A za Fiorentino ni odigral niti ene tekme. Nazadnje je igral v tretji bavarski ligi.
Gabriel Barbosa, Brazilija
Enaindvajsetletni Brazilec, ki mu pravijo tudi Gabigol, je v nasprotju z zgoraj omenjenimi seveda pravi nogometaš, ki pa so ga lastniki milanskega Interja očitno hudo precenili. Za Barboso so brazilskemu Santosu leta 2016 odšteli nemajhnih 30 milijonov evrov. A odigral je le devet tekem in dosegel le en gol. Malo za človeka s tako navdihujočim vzdevkom. Posodili so ga lizbonski Benfici, kjer je odigral eno tekmo, zdaj pa je spet doma pri Santosu. Tam se očitno počuti najbolje, med leti 2013 in 2016 je namreč odigral 83 tekem in dosegel 24 golov.
Gaizka Mendieta, Španija
Mendieta je bil v preteklosti eden najboljših španskih nogometašev. V devetdesetih je imel v Valencii v sezonah od 1993 do 2001 izjemno kariero. Odigral je 230 tekem in dosegel 44 golov. Veliko za zveznega igralca, visokega 173 centimetrov. Baskovski zvezdnik (1974) je naštel tudi 40 nastopov za špansko reprezentanco, potem pa ga je leta 2001 kupil rimski Lazio, za 48 milijonov evrov. Bil je šesti najdražji igralec vseh časov. V Italiji se Mendieta ni znašel. Odigral je le 20 tekem, brez doseženega gola, potem pa so ga posodili Barceloni in Middlesbroughu.
Amir Karić, Slovenija
Eden najboljših nogometašev Maribora in nogometaš s solidno reprezentančno kariero je imel enega najbolj bednih prestopov v zgodovini slovenskega nogometa. Karić je v svoji karieri zamenjal praktično 20 klubov – igral je tako pri Olimpiji kot pri Mariboru, potem je leta 2000 odšel iz Ljudskega vrta v angleški Ipswich Town. Maribor je dobil zanj kar 700.000 funtov. Karić pa ni odigral niti ene tekme angleškega prvenstva. Posodili so ga Crystal Palaceu, kjer je na igrišče stopil trikrat. Karić (1973) se je leta 2002 vrnil v Maribor.
Perica Ognjenović, Srbija
Eden najbolj nadarjenih srbskih nogometašev (1977) je po izjemnih predstavah pri beograjski Crveni zvezdi, med leti 1994 in 1998, ko je v 78 nastopih dosegel 19 golov, leta 1999 prestopil v madridski Real. Zvezda je dobila 5 milijonov nemških mark, Ognjenović pa več kot milijon mark letne plače. A za Real ni veliko igral. Dvanajst uradnih tekem v dveh letih, večino je začel kot rezerva. Dal je le en gol v pokalni tekmi proti Realu iz Zaragoze. Leta 2001 so ga odpustili in potem ni nikoli več igral za velike. Še najbolj mu je šlo na koncu kariere pri Jagodini.
Boško Balaban, Hrvaška
Reški nogometaš Boško Balaban (1970) ni bil slab napadalec, nasprotno. S svojimi nastopi na Reki, pri zagrebškem Dinamu in v belgijskem Club Bruggu je dokazal, da lahko zadane v povprečju na vsaki drugi tekmi. Toda leta 2001, ko je podpisal pogodbo z birminghamsko Aston Villo, ni imel sreče. V dveh letih in pol je odigral le devet tekem, s tem da je bil pri sedmih tekmah rezerva. Tipična angleška potrata denarja, če vemo, da je Aston Villa plačala Dinamu 6 milijonov funtov in da je imel Balaban 20.000 funtov tedenske plače.
Andy Carroll, Anglija
Današnji članek nas med drugim uči, da angleški klubi radi zapravljajo in tvegajo z nakupi nogometašev. Za mnoge najslabši nakup se je zgodil leta 2011, ko je Liverpool po dolgih pogajanjih nakazal Newcastle Unitedu 35 milijonov funtov za napadalca Andyja Carrolla, kar je bil drugi največji transfer do tistih časov na Otoku. Dolgolasi Carroll je za Newcastle zadel 31 golov v 80 tekmah. Pri Liverpoolu mu ni šlo. V dveh sezonah je dal le šest golov. Znebili so se ga in zdaj 29-letni napadalec igra (veliko bolje) pri londonskem West Hamu.
