Otvoritvena slovesnost pod geslom Mir v gibanju (pričarali so potovanje skozi zgodovino obeh Korej) je bila na petkotnem stadionu pred 35.000 gledalci, ki so ga zgradili zgolj za potrebe otvoritvene in zaključne slovesnosti olimpijskih ter paraolimpijskih iger in ga bodo po koncu podrli. V spektakularnem programu, ki je bil dolgo varovana skrivnost, se je zvrstilo 1000 nastopajočih.
Franci Petek je odprtje gledal po televiziji
V mimohodu se je predstavilo vseh 92 sodelujočih držav. Že po tradiciji so na stadion prvi prišli Grki, nato so se države zvrstile po korejski abecedi. Slovenija je bila zaradi oblačil v izstopajoči zeleni barvi zelo vidna in s tem opažena, ko je kot 40. reprezentanca vkorakala na stadion. Zastavo je ponosno nosila smučarska tekačica Vesna Fabjan, za njo je korakalo zelo dobro razpoloženih 48 izmed 61 slovenskih športnikov, kolikor jih je trenutno v Južni Koreji, in 27 spremljevalcev. Med njimi zaradi posledic viroze, ki jo je prebolel, ni bilo vodje slovenske reprezentance Francija Petka, medtem ko je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec po protokolu sedel na tribuni VIP. Najvišja politična predstavnica Slovenije je bila ministrica za izobraževanje, šolstvo in šport Maja Makovec Brenčič.
Medtem ko so se mnogi športniki zaradi mraza odpovedali udeležbi na odprtju, je bila slovenska delegacija športnikov zelo številna. Najopaznejši so bili hokejisti, ki so pokazali veliko vzdržljivosti, kar je v skladu s športno panogo. Dopoldne so se z avtobusom, za katerim je sopihal tovornjak, poln opreme, preselili iz Seula v 300 kilometrov oddaljeni Gangneung, kjer so se hitro vselili v olimpijsko vas ob morju in se nato odpeljali na slabo uro dolgo pot na odprtje v Pjongčang v hribih. Manjkali so smučarji skakalci z izjemno Anžeta Semeniča, ki ni v ekipi za današnjo tekmo, biatlonec Jakov Fak, ki ga prvi nastop čaka v nedeljo, ter alpski smučarji v hitrih disciplinah, ki bivajo uro vožnje stran od prizorišča slovesnega odprtja.
Zaradi mraza so na stadionu nehali delovati telefoni
»Športniki so imeli posebna navodila, naj se toplo oblečejo. Prireditelji so jim razdelili odeje in ogrevalnike, kar pa je bilo zgolj blaženje nizkih temperatur. Na stadionu smo bili uro pred začetkom slovesnosti in mimohod počakali v ogrevam šotoru. Športniki vsake države so takoj po svojem mimohodu lahko zapustili stadion in se z avtobusi vrnili v olimpijsko vas. Kar nekaj jih sploh ni počakalo, da bi videli prižig olimpijskega ognja,« je pojasnil pomočnik vodje slovenske olimpijske odprave Borut Kolarič. Bil je zelo ponosen na lepo število slovenskih športnikov, ki so ostali do konca slovesnosti v vetru, ki je še okrepil občutek mraza. Pri minus desetih stopinjah Celzija je bil tako oster, da so nekaterim med prireditvijo nehali delovati prenosni telefoni, ker so enostavno zmrznili. Tisti, ki so ostali, so po koncu mimohoda lahko uživali v umetniškem programu s prikazom visoke tehnologije.
Športniki iz Rusije, ki nastopajo pod oznako OAR (olimpijski športniki iz Rusije), so korakali za olimpijsko zastavo, ki jo je nosila ena izmed prostovoljk. Zastavo Tonge je vihtel Pita Taufatofua (tekmoval bo v smučarskem teku), ki je bil kljub mrazu zgoraj brez, s čimer je navdušil že na poletnih igrah v Riu de Janieru, kjer je tekmoval v tekvondoju.
Severnokorejska delegacija v središču pozornosti
Zadnji so prišli gostitelji Južni Korejci. Ker si vodstvo Južne Koreje zelo želi, da bi igre pripomogle k trajnemu izboljšanju odnosov s Severno Korejo, ki je poslala 22-člansko delegacijo, so športniki obeh Korej na stadion vkorakali skupaj pod eno zastavo z bledo modro silhueto Korejskega polotoka. Zastavonoši sta bila južnokorejski tekmovalec v bobu Won Yun Jong in severnokorejska igralka hokeja na ledu Hwang Chung Gum. To je bil za gledalce zelo čustven trenutek. Na tribunah so veliko pozornosti vzbudile severnokorejske navijačice, ki pa so delovale kot roboti, saj niso pokazale nobene mimike, niti se niso odzvale, če si jih pogledal ali ogovoril.
Nasploh je bila delegacija Severne Koreje v središču zanimanja. Prišla je pod vodstvom Kim Yong Nama, ki je predsednik predsedstva vrhovne skupščine. Kim, ki je star 89 let, je izjemno vpliven v komunistični deželi in njegova prisotnost naj bi pomenila simboličen izraz spoštovanja olimpijskih iger na Korejskem polotoku. Spremljala ga je Kim Yo Jong, sestra Kim Jong Una. To je bil prvi obisk člana vladajoče dinastije iz Pjongjanga v Južni Koreji od konca korejske vojne leta 1953.
Igre je uradno za odprte razglasil predsednik Južne Koreje Moon Jae In. Dvignili so olimpijsko zastavo, športniki, sodniki in uradne osebe so prebrali olimpijsko prisego. Nato so na stadion prinesli olimpijski ogenj, ki sta ga v znamenje otoplitve odnosov med sosedama prevzeli mladi športnici iz Južne in Severne Koreje. Olimpijski ogenj je prižgala Yuna Kim, južnokorejska umetnostna drsalka, dobitnica zlate olimpijske kolajne v Vancouvru leta 2010.
