Prvi vtis ob prihodu na 23. zimske olimpijske igre v Pjongčangu v Južni Koreji je izjemno pozitiven. Lahko govorimo celo v presežnikih. Ne le zaradi nasmeha, globokega priklona in odličnega znanja angleščine, ki nas spremljajo na vsakem koraku, odkar smo v Seulu stopili iz letala. Južni Korejci so namreč dejansko do zadnje podrobnosti pripravljeni na največji dogodek v letošnji zimi; globalno bo seveda večje in odmevnejše svetovno prvenstvo v nogometu. Ko smo v preteklosti prihajali v olimpijsko mesto, so na prizoriščih še tik pred odprtjem hrumeli gradbeni stroji in vozili tovornjaki: Atene 2004, Soči 2014, zlasti pa Rio de Janeiro 2016. Tokrat so vse objekte za športna tekmovanja in bivanje ter pripadajočo infrastrukturo zgradili pravočasno, tako da ni potrebna improvizacija, ki je v Južni Koreji dejansko sploh ne poznajo.
Po točnosti vlaka lahko naravnaš uro
Vlak, s katerim prevažajo udeležence iz Seula na zahodni obali na vzhodno, kjer so olimpijska prizorišča, je tako točen, da bi po njem lahko naravnali uro. Ko smo želeli med vožnjo, saj med dveurnim potovanjem zaradi noči ni bilo mogoče opazovati pokrajine, malo poklepetati z dvema predstavnikoma ruske reprezentance v istem vagonu – na nešportnih oblačilih sta namreč nosila oznako OAR (olimpijski športnik iz Rusije) – smo naleteli na zid molka kljub našemu znanju ruščine. Ker je Južna Koreja dežela visoke tehnologije, so v projekt vključili tudi 85 robotov. Pokritost z internetom je tolikšna, da ga lahko uporabljaš v vseh prevoznih sredstvih, zato vsi potniki buljijo v svoj telefon. Celo vozniki avtobusov imajo med vožnjo občasno na uho prilepljen telefon. Prireditelji so v skladu s pomembnostjo dogodka izjemno poskrbeli za varnost. Tudi pred vstopom na vlak je postopek za pregled prtljage in potnikov enak kot na letališčih. Ob glavnem medijskem centru daje poseben občutek varnosti oklepno vozilo s topom.
Čeprav iz sobe v 24. nadstropju stolpnice v medijski vasi v Gangneungu, kjer bodo tekmovanja v hokeju, curlingu ter umetnostnem in hitrostnem drsanju, vidimo celo na obalo morja, so razmere na nadmorski višini nič metrov prave zimske. Še ostrejši mraz je v Pjongčangu, goratem predelu, kjer bo središče iger s tekmami na snegu ter protokolarnim delom, kot so otvoritvena in sklepna slovesnost ter podelitve kolajn. Napovedujejo najbolj mrzle igre v zgodovini, a mnogi pozabljajo, da so bile tudi v Lillehammerju 1994 temperature do 20 stopinj pod ničlo, pa imajo še vedno sloves najboljših iger v vsej zgodovini.
Veter krepi občutek mraza
Občutek mraza še povečuje veter, ki stalno piha. Za otvoritveno slovesnost je napoved od minus pet do dve stopinji Celzija, a bo zaradi vetra občutek, kot da je najmanj deset pod ničlo. Prireditelji upajo, da bo stadion, ki sprejme 35.000 gledalcev, poln. Za gledalce so pripravili komplet za preživetje, v katerem so odeja in ogrevalne blazinice za roke in noge. Zaradi hudega mraza so otvoritveno slovesnost skrajšali s štirih na dve uri. Športniki bodo po tistem, ko bodo opravili mimohod, lahko sedli na ogrevane sedeže. Če je na prostem mraz, prireditelji v zaprtih prostorih in avtobusih tako pretiravajo z ogrevanjem, da so mnogi kar v oblačilih s kratkimi rokavi.
Vsa prizorišča so znotraj kroga 90 kilometrov, kar pomeni, da so dosegljiva v uri in pol z avtobusom po modernih avtocestah, ki so v veliki meri zgrajene na mostovih in viaduktih. Pjongčang leži v provinci Gangwon, ki je bila doslej ena najslabše razvitih v državi, a igre naj bi sliko povsem spremenile in državljanom dale pospešek za ukvarjanje z zimskimi športi. Če so v Pekingu in Sočiju razmetavali z denarjem, so se Korejci držali načela: doseči največ s čim manj stroški, zato naj bi porabili 15 milijard dolarjev. Težko je napovedati, ali se jim bodo naložbe povrnile. Na tekmovališčih za biatlon in smučarski tek bo poleti moderno igrišče za golf. V izteku skakalnic je nogometno igrišče, na katerem igra drugoligaš. Prizorišča tekmovanj v alpskem smučanju bodo ostala smučišča. Stadion so zgradili le za odprtje in zaključek ter ga bodo po igrah podrli, na istem mestu naj bi zrasla sejmišče in muzej. Za nekatere objekte še ne vedo, kaj bodo z njimi v prihodnosti. S prirejanjem takšnih dogodkov države izkazujejo gospodarsko moč in prek športa sporočajo svetu, kaj zmorejo in česa so sposobne. Južni Korejci so dobri organizatorji velikih tekmovanj: poletne olimpijske igre 1988 v Seulu, svetovno prvenstvo v nogometu 2002 skupaj z Japonsko, svetovno prvenstvo v atletiki 2011 v Daeguju, po tri univerzijade in azijade… S Pjongčangom, ki je le 80 kilometrov oddaljen od meje s Severno Korejo, se začenja prvo poglavje trilogije olimpijskih iger v Aziji, ki se bo nadaljevala s poletnimi v Tokiu 2020 in končala z zimskimi 2022 v Pekingu.
